Revija Reporter
Slovenija

Prodajajo nam nevarno hrano (4): rakotvorna snov v sladoledu, jogurtih in veganskih palčkah

Reporter, STA
1.665

25. avg. 2021 6:00 Osveženo: 7:17 / 25. 8. 2021

Deli na:

Fotografija je simbolična.

Profimedia

Medtem ko se nadaljujejo umiki oz. odpoklici živil s trgovskih polic zaradi uporabe aditiva gumi iz zrn rožičevca, v katerem je bila ugotovljena prisotnost rakotvornega etilen oksida, uprava za varno hrano med drugim vodi inšpekcijski postopek v podjetju Incom, čaka pa tudi na rezultate analiz 53 različnih vzorcev.

Že nekaj tednov se po Evropi vrstijo umiki oz. odpoklici živil in surovin, ki vsebujejo aditiv gumi iz zrn rožičevca, ki ima oznako E410. Junija je namreč španski proizvajalec sladoledov v okviru internih kontrol v aditivu E410, ki se uporablja v proizvodnji sladoleda, ugotovil prisotnost rakotvornega etilen oksida.



Uporaba tega aditiva je v živilski industriji zelo razširjena, se pa sicer uporablja v majhnih količinah, zato je tudi vsebnost etilen oksida ter njegovega metabolita v končnem izdelku izredno nizka in ga je težko analitsko določati.

Seznam živil, ki so bila umaknjena / odpoklicana zaradi prisotnosti etilen oksida v aditivu za živila

Zaradi široke uporabe aditiva in tudi razvejane distribucije proizvodov je sledilo ukrepanje na ravni Evropske komisije, ki mu je sledila tudi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Predlog komisije je bil, da morajo izvajalci dejavnosti, ki so dali proizvode, ki vsebujejo etilen oksid - četudi le v aditivu - v promet, te proizvode umakniti in odpoklicati ter o tem ustrezno obvestiti potrošnike in pristojni organ.

Med izdelki domačih in tujih proizvajalcev, ki jih od julija umikajo tudi s polic trgovin po Sloveniji, je največ različnih sladoledov, umikajo pa tudi nekatere sadne jogurte, kefirje, pijače in rastlinske napitke, prejšnji četrtek so na seznam dodali veganske palčke. Podatki o umaknjenih in odpoklicanih izdelkih so zbrani na spletni strani uprave za varno hrano, kjer jih dopolnjujejo.

Uprava je v zvezi s problematiko doslej izvedla več aktivnosti. Med drugim je zaradi večjega nabora živil, v katerih se je neskladen aditiv uporabljal, pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) konec julija naročila širšo oceno tveganja.

V njej NIJZ med drugim navaja, da zaradi "genotoksične narave etilen oksida in njegovega metabolita 2-kloroetanola izpostavljenost preko aditiva za živila predstavlja potencialno tveganje za zdravje ljudi". Trženje živil s sestavinami, onesnaženimi z etilen oksidom in njegovim metabolitom, zato ni sprejemljivo, je zapisal NIJZ.

Med proizvajalci, ki so s trga umaknili nekatere izdelke, je tudi ajdovski proizvajalec sladoledov Leone, družba Incom, ki je na svoji spletni strani pred dnevi objavila analizo tveganja glede etilen oksida, v kateri med drugim opisuje, kako je podjetje postopalo od prejema prvih informacij, povezanih s problematiko.

V zaključkih analize družba navaja, da sladoled vsebuje manj kot 0,01 miligrama na kilogram etilen oksida in da tako sam sladoled predstavlja zanemarljivo tveganje v primerjavi z izpostavljenostjo etilen oksidu iz drugih virov. V podjetju poudarjajo, da ves čas delujejo v skladu z zakonodajo in varovanjem zdravja potrošnikov ter da so takoj po prejetju prvih informacij o tveganju ustrezno ravnali.

Podjetje poudarja tudi, da je "nepravilna informacija in komunikacija z javnostjo za potrošnike bolj tvegana, kot pa samo uživanje sladoleda", kritično je do dolgotrajnega odločanja odgovornih ustanov in napoveduje vpliv odpoklicev na ceno živil.

Na upravi za varno hrano glede analize tveganj, ki jo je objavil Incom, pravijo, da to ni običajna toksikološka ocena tveganja, ampak gre za analizo, kot se običajno izvede v okviru notranjega nadzora za namen analize dejavnikov tveganja, podjetje pa da se sklicuje na oceno tveganja, izvedeno izključno za sladolede.

Sicer pa uprava v ajdovskem podjetju vodi inšpekcijski postopek z namenom preverjanja sledljivosti in identifikacije izdelkov, v katere bi lahko bil vgrajen neskladen aditiv. Ukrepi bodo sledili ugotovitvam pregleda, so navedli na upravi.

Ta je sicer o problematiki etilen oksida julija seznanila distributerje, proizvajalce živil in trgovce ter jih pozvala k poostreni notranji kontroli nad etilen oksidom, kar je tudi predmet uradnega nadzora.

Medtem uprava čaka tudi na rezultate analiz 53 različnih vzorcev, tako surovin za živila kot končnih živil, ki so kot eno izmed sestavin vsebovali aditiv gumi iz zrn rožičevca. Kdaj bo uprava prejela rezultate, ne more napovedati, saj analize izvaja tuj laboratorij, so na upravi navedli za STA.

Vsebnost etilen oksida je sicer predpisana v zakonodaji s področja ostankov pesticidov in se razlikuje med različnimi vrstami proizvoda. Za sezam denimo znaša 0,05 miligrama na kilogram, za gumi iz zrn rožičevca pa 0,1 miligrama na kilogram. Določena mejna vrednost je v primeru etilen oksida postavljena na spodnji meji analitskega določanja. V zakonodaji s področja aditivov pa je zapisano, da se etilen oksida ne sme uporabljati za sterilizacijo aditivov, so še pojasnili na upravi.