Ljubljansko podjetje Bankart, ki trži bankomatno in kartično poslovanje, so ustanovile slovenske banke, da bi strankam ponudili dobre storitve, vendar je po besedah poznavalcev bančno in kartično poslovanje razformiral že nekdanji predsednik uprave Marko Voljč. Ta je vodil NLB, največjo lastnico Bankarta, polnih 12 let od 1992. do 2004. Prav on je na čelo Bankarta postavil sedanjega direktorja Aleksandra Kurtevskega, ki po besedah naših virov pri vodenju nima nobene iniciative, ideje za razvoj. Namesto da bi sistem POS terminalov za NLB pripravili pri Bankartu, jim ga trži Hypo banka, ki ponuja svoj sistem Pay Life.
Tudi drugo finančno pomembno storitev, sistem točk zvestobe Mercator pika, so namesto pri Bankartu Mercatorju prodali Slovaki z družbo First Data. Če bi Bankart podoben sistem točk zvestobe razvil in prodal Mercatorju, Tušu, Petrolu, bi jim to neslo zlata jajca. Poznavalci prav tako opozarjajo na odgovornost Kurtevskega, da Bankart ni prodrl na balkanske trge, kjer namesto njih bankomatno in kartično poslovanje zdaj procesirajo Turki in Slovaki.
Zanimalo nas je, kako na navedene očitke odgovarja Kurtevski, vendar na to nismo prejeli odgovora. Pravi, da je Bankart družba v lasti večine slovenskih bank (največje tri lastnice so NLB, SKB in NKBM), ki svoje razvojne plane vsako leto usklajuje s svojimi lastniki v organih odločanja družbe. Delovanje Bankarta odseva usmeritve lastnikov. Navedb naših virov ne namerava komentirati niti ne želi z njimi polemizirati v medijih.
Naši viri pa vedo še veliko o Voljčevem načinu vodenja NLB. Banka je bila še na sredini devetdesetih let vodilna v regiji, zdaj je manj pomembna. Čeprav so naročili avtomatske blagajne, s katerimi bi pri poslovanju po okencih lahko omejili poslovanje z gotovino in s tem tudi rope, so blagajne stale v skladišču. Voljč je zamenjal vse vodilne na različnih nivojih banke in pripeljal svoje zveste kadre, od katerih se jih večina po NLB svaljka še danes, čeprav niso sposobni. Resda niso izpostavljeni v javnosti, imajo pa veliko vlogo na banki, saj se vrhovni šefi odločajo na podlagi njihovih mnenj, analiz, predlogov in v skladu s tem usmerjajo poslovno politiko. Tržni delež upada, saj banka podjetjem in ljudem ne da ustrezne ponudbe, so kritični poznavalci.