Kljub temu, da si premier Borut Pahor zatiska oči in poskuša pred slovensko javnostjo pomanjkanje občutljivosti za neodvisnost pravosodja naprtiti njemu, "je jasno, da za vsemi pritiski na generalno državno tožilko stoji vlada in vi kot predsednik vlade", je v javnem odgovoru premieru zapisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Zgodba se je, kot v javnem odgovoru spominja Tanko, začela julija lani z javnim pismom vodje poslanske skupine Zares Cvetke Zalokar Oražem generalni državni tožilki v zvezi s postopkom proti finskemu novinarju Berglundu. Poslanka se je nato obrnila še na ministra Zalarja, ta pa ponovno na generalno državno tožilo Barbaro Brezigar.
"Zato je zelo nevljudno in zlonamerno vaše neargumentirano pripisovanje odrekanja občutljivosti za neodvisnost pravosodja meni, ki sem vas po pol leta trajajočih pritiskih samo opozoril na neustreznost ravnanja vašega ministra," opozarja vodja poslancev SDS, za katerega je toliko slabše, če je bila ministrova akcija, s katero je posegel v nedokončan postopek na sodišču, pokrita v tem delu z neustreznim (nezakonitim) sklepom vlade.
Sedaj je že jasno, nadaljuje Tanko, da je tožilka spremenila odločitev, ker je ugotovila, da je zmotno uporabila pravno podlago. Prav tako primer tožilki ni bil odvzet, ampak je sama predlagala, da primer prevzame drug tožilec.
V poročilu o opravljenem izrednem pravosodnem nadzoru na okrožnem državnem tožilstvu je prišlo do zlorabe nadzora, ko je nadzorna skupina ministrstva za pravosodje ocenjevala procesno naravo aktov in vsebinsko odločitev vodje tožilstva v konkretni odprti zadevi, navaja poslanec.
V nobenem primeru namreč ministrstvo ne sme posegati v državnotožilsko odločanje v konkretnih zadevah. "V navedenem ravnanju nadzorne skupine in ministra za pravosodje pa gre za nedopusten poseg v delo vodje državnega tožilstva in državnega tožilca, kateremu je bila pregledana zadeva dodeljena v delo, torej za poseg v odločanje v konkretni odprti kazenski zadevi."
Rezultati in zaključki pregleda nadzorne skupine in ministra temeljijo le na eni odprti zadevi, čeprav je bilo pregledanih 37 zadev, je izpostavil Tanko. S tem je ministrstvo po njegovo "izvajalo nedopusten pritisk na državno tožilko, ki je v tej zadevi zahtevala uvedbo sodnega postopka, in pritisk na sodno vejo oblasti - na preiskovalnega sodnika, ki o uvedbi postopka še ni odločil".
Na ta način je izvršilna veja oblasti hudo posegla v sodno vejo in tudi v delo državnega tožilca, takšen poseg v tožilčevo odločanje pa Tanko šteje za nedopustnega tudi pri t.i. negativnih odločitvah: "Še veliko hujši pa je tak poseg, ko gre za zahtevo za uvedbo postopka, kjer tožilčevo odločitev preverja sodišče." Nadzorna skupina in minister tako nista imela nobene pravne podlage za ocenjevanje vsebinskih odločitev vodje tožilstva in državne tožilke, zaključuje poslanec.