Slovenija je že več let cilj številnih ekonomskih priseljencev, ki prihajajo iz držav na Balkanu. Poglejmo si, kakšni so podatki po posameznih letih od leta 2000 naprej. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo leta 2000 tujim državljanom v Sloveniji izdanih 45.607 dovoljenj za začasno bivanje, leta 2001 42.303, leta 2002 37.054, leta 2003 39.800, leta 2004 36.276, leta 2005 38.321 in leta 2006 41.906.
Za obdobje od leta 2007 do 2016 so nam z ministrstva poslali podatke o izdanih prvih dovoljenjih, v katera pa niso vključene članice EU. Leta 2007 je Slovenija izdala prva dovoljenja za začasno bivanje 23.693 državljanom tretjih držav, leta 2008 34.795, leta 2009 17.710, leta 2010 7995, leta 2011 9687, leta 2012 9116, leta 2013 8233, leta 2014 10.406, leta 2015 11.365 in leta 2016 13.091 državljanom tretjih držav (to je držav, ki so niso del EU oziroma Evropskega gospodarskega prostora).
Podatki tudi jasno kažejo, da je od leta 2009 gospodarska kriza, ki je takrat udarila Slovenijo, precej zmanjšala število prosilcev za izdajo dovoljenj za začasno bivanje. Od leta 2014 naprej pa je število izdanih dovoljenj za začasno bivanje spet začelo rasti.
Seveda so številni tuji državljani, ki so dobili dovoljenje za začasno bivanje, pozneje dobili tudi dovoljenje za stalno bivanje.
Po državah je bilo med letoma 2000 in 2016 največ dovoljenj za začasno bivanje izdano državljanom Bosne in Hercegovine. Na primer leta 2000 je dovoljenje dobilo 18.017 Bosancev. Sledijo Hrvaška in druge države nekdanje Jugoslavije. Med letoma 2000 in 2005 je bilo na leto več kot tisoč dovoljenj za začasno bivanje poleg državljanom držav z jugovzhoda stare celine izdano samo še državljanom Ukrajine.
Seveda so številni tuji državljani, ki so dobili dovoljenje za začasno bivanje, pozneje dobili tudi dovoljenje za stalno bivanje. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo stanje na dan 31. december 2017 naslednje. V Sloveniji je imelo takrat veljavno dovoljenje za prebivanje oziroma potrdilo o prijavi prebivanja 150.787 tujcev. 91.632 tujcev je imelo dovoljenje za stalno prebivanje (od tega 80.482 iz tretjih držav), 59.155 tujcev pa d za začasno prebivanje, od tega jih je bilo 43.950 iz tretjih držav, 15.025 pa iz članic Evropskega gospodarskega prostora ali Švice.
Največ je bilo državljanov BiH, od katerih jih je 22.721 imelo začasno, 43.984 pa stalno dovoljenje za bivanje. Skupno torej 66.705. Na drugem mestu so bili državljani Kosova: 4457 začasno, 13.530 stalno, skupaj 17.987. Tretji so Srbi: 7443 začasno, 7750 stalno, skupaj 15.193. Sledijo državljani Makedonije (med njimi najverjetneje prevladujejo Albanci) oziroma zdaj Severne Makedonije: 3449 začasno, 9477 stalno, skupaj 12.926.
Število dovoljenj za bivanje je v poznejših letih še vedno naraščalo. Leta 2018 je bilo 65.221 državljanom tretjih držav izdano dovoljenje za bivanje, od tega 59.947 začasno in 5264 stalno. Do novembra lani je bilo državljanom tretjih držav izdanih 75.114 dovoljenj za bivanje, od tega 69.575 začasno in 5539 stalno.
