Z njimi bi okrepili preglednost financiranja in transparentnost, posledično pa tudi zaupanje v politični sistem.

Ob predstavitvi priporočil so poudarili tudi potrebo po samoomejevanju odločevalcev."Pri političnem financiranju niso pomembne samo zakonitost, transparentnost in nadzor, pomembna je predvsem sledljivost. Javnost mora razumeti pot denarja. Če te poti ne moremo videti, tudi tveganj ne moremo spoznavati," je na današnji novinarski konferenci poudarila predsednica KPK Katarina Bervar Sternad.

Mednarodni standardi po njenih besedah poudarjajo transparentnost političnega financiranja, učinkovite nadzorne mehanizme, digitalizacijo poročanja in javno dostopnost podatkov. "Toda eno so pravila na papirju, drugo je njihovo delovanje v praksi," je še poudarila Bervar Sternad.

Priporočila so v današnji predstavitvi razdelili na tri sklope. Prvi se dotika neupravičene porabe javnih sredstev, drugi se nanaša na transparentnost financ, tretji pa na posredno financiranje političnih aktivnosti preko oglaševanja.

Neupravičeno porabo javnih sredstev denimo opažajo pri nekaterih javnih dogodkih, organiziranih s strani institucij, kot so občine ali ministrstva, ki se hkrati izkoriščajo za politično promocijo. Namestnica predsednice KPK Tina Divjak je dejala, da komisija zato predlaga jasnejša pravila glede ločevanja in prepoved uporabe dogodkov v organizaciji javnih institucij v volilne oziroma promocijske namene.

Da bi zagotovili transparentnost in sledljivost financiranja volilnih kampanj, KPK predlaga še, da bi morale stranke razkriti izvor vseh sredstev, ki jih pridobijo v obdobju dveh let pred začetkom volilne kampanje - tudi od fizičnih oseb.

Divjak je pri tem omenila, da sta dve stranki, NSi in SD, v volilnem letu 2022 od fizičnih oseb prejeli vsaka po skoraj 500.000 evrov. Donatorji za več kot 90 odstotkov teh sredstev so ostali javnosti neznani, prav tako so skriti njihovi nameni pri tej podpori.

Komisija zato predlaga spremembo zakonodaje, s katero bi v aplikaciji Erar zagotovili prikaz vseh transakcij političnih strank, ki dobivajo sredstva iz državnega ali občinskih proračunov.

Pri posrednem financiranju političnih aktivnosti preko oglaševanja pa komisija predlaga mesečno obveznost poročanja in vključitev podatkov v Erar.

"Državni zbor bi moral premisliti, ali je pri vseh družbah, še posebej tistih, ki imajo monopolni položaj, oglaševanje res smotrno, recimo pri elektrarnah, pri družbah za upravljanje investicij, nepremičnin in podobno. Skratka, določijo naj se kriteriji za omejitev oglaševanja," je dejala Divjak.

Namestnik predsednice KPK Aleš Kocjan je poudaril še, da komisija od odločevalcev pričakuje samoomejevanje, integriteto in delovanje v javnem interesu.

V luči bližajoče se kampanje pred lokalnimi volitvami je izpostavil župane, ki se potegujejo za nov mandat in imajo dostop do organizacijskih virov, ki jih drugi kandidati praviloma nimajo. Priporočajo jim, da "ozavestijo to tveganje in s samoomejitvijo prispevajo k pošteni volilni kampanji".

Divjak je odgovorila še na vprašanje glede nevladnih organizacij, ki se ne prijavijo kot organizatorji volilne kampanje, nato pa javno izražajo stališča v prid določene politične opcije. Dejala je, da je izražanje splošnih stališč v skladu s svobodo združevanja, če pride do nepravilnosti, pa ima zakon o volilni in referendumski kampanji tudi "nadzorne prekrškovne določbe".