V Reporterju je bila 14. septembra 2024 objavljena izjava iz kolumne prof. dr. Alojza Ihana iz Dela z naslovom »UKC ima popoldne prazne ambulante – njegovi zdravniki popoldne ves čas delajo pri zasebnikih v okolici UKC« https://reporter.si/clanek/izjava-dneva/ukc-ima-popoldne-prazne-ambulante-ker-njegovi-zdravniki-popoldne-delajo-pri-zasebnikih-v-okolici-ukc-1323291
V njej je prof. dr. Alojz Ihan med drugim navedel »UKC ima, na primer, v popoldanskem času že desetletja praznih veliko lepo opremljenih ambulant, ampak njegovi zdravniki popoldne ves čas delajo pri zasebnikih v okolici UKC.« Na to trditev smo se v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana dolžni odzvati, saj navedba ustvarja zelo napačen vtis in krni ugled UKCL in naših zdravnikov. UKCL namreč izpolnjuje vse pogodbene obveznosti na ambulantni dejavnosti, ki jih ima do zdravstvene blagajne. To lahko podkrepimo s podatki.
V UKCL opravimo celokupno več ambulantnih pregledov (vrednoteno v točkah), kot je odobreni pogodbeni plan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in jih je UKCL zavezan izvesti. V letu 2023 je UKCL na ravni ustanove opravil za 4,77 odstotka več ambulantnih pregledov (vrednoteno v točkah), kot je bil pogodbeni plan, prav tako je bil plan presežen tudi v letošnjih prvih šestih mesecih, ko je bilo opravljenih skupno za 4,05 odstotka več ambulantnih pregledov (vrednoteno v točkah) kot je pogodbeni plan za to obdobje. UKCL tako kljub obnovi 1/8 glavne stavbe in zdravniški stavki celo presega celokupen obseg opravljenih storitev na ambulantnem delu.
Ob tem je potrebno poudariti, da je plačilo za specialistični pregled s strani ZZZS izjemno podvrednoteno. Npr. v ortopedski ambulanti za pacienta, ki ima težavo s kolenom, za kontrolni pregled (to je za delni pregled in nadaljnjo oskrbo) zavarovalnica izvajalcu (Ortopedski kliniki UKCL) plača 8,63 evrov. V primeru iste težave in če gre za razširjen pregled in nadaljnjo oskrbo pa 12,95 evrov.
To je znesek, ki ga UKC Ljubljana prejme za celotno opravljeno storitev pregleda. S tem denarjem mora UKCL pokriti vse stroške: to je bruto strošek dela zdravnika in medicinske sestre ter administracije in vse ostale stroške od obratovalnih, opreme in amortizacije.
Povsem jasno je, da tako nizko finančno ovrednoteni pregledi s strani plačnika (zdravstvene zavarovalnice) ne dajejo prav nobene podlage za stimulativno nagrajevanje zaposlenih, da bi ti po rednem delu delali preko delovnega časa. Javni zdravstveni zavodi s tem načinom vrednotenja že z delom v rednem delovnem času z izvajanjem številnih storitev ustvarjamo izgubo. Univerzitetne bolnišnice, ki obravnavamo vse bolnike, ki pri nas poiščejo pomoč, še posebej k nam prihajajo najbolj zahtevni primeri iz celotne države, pa smo zaradi takega načina obračunavanja še dodatno finančno v neugodni situaciji. Pacientov, ki stanejo več, kot za storitev plača zavarovalnica, ne moremo poslati k drugim izvajalcem.
V trenutnem sistemu edino samoplačniške storitve lahko nudijo možnost stimulativnega nagrajevanja. Vendar obstajajo za tovrstno dejavnost znotraj javnih zdravstvenih zavodov številne omejitve in tudi sicer samoplačništvo ni način, na katerega bi javni zdravstveni zavodi, kot je Univerzitetni klinični center Ljubljana, želeli delovati.
Ključno za doseganje večje izkoriščenosti ambulant v popoldanskem času je tako bolj ustrezno vrednotenje storitev in možnost nagrajevanja zaposlenih pod pogoji, ki jih zagotavlja zasebni sektor. Zato pozivamo zdravstveno blagajno, da ustrezno uredi to področje in zagotovi bolj pravičen sistem plačevanja zdravstvenih storitev.
Univerzitetni klinični center Ljubljana