Prihodnost koalicije negotova

Usoda koalicije bo očitno jasna v prihodnjih dneh. Svet DL bo o nadaljnjem delovanju v vladi odločal danes, včeraj pa je vodja poslanske skupine Rihard Braniselj dejal, da so odprte vse možnosti. V stranki so sicer na čelu s predsednikom Gregorjem Virantom z izjavami zadržani, po ocenah Branislja pa je stranka trdna. Če se špekulira o najverjetnejši odločitvi sveta, bi si po njegovih besedah želeli, da SDS ponudi novega mandatarja.

To, da bi koalicija ostala enaka in bi se zamenjal le premier, je tudi po mnenju predsednice NSi Ljudmile Novak možna rešitev, a pravi, da je to v rokah Janše in SDS. Prvak DeSUS Karl Erjavec je že v minulih dneh dejal, da so v stranki odprti za vse možnosti, le da tehnične vlade ne vidi kot dobre rešitve.

Na aktualna politična dogajanja se je včeraj odzval tudi prvak SD Igor Lukšič, ki je poudaril, da si Slovenija ne more več privoščiti živeti s takšno vlado in parlamentarno večino, ki je izgubila vso kredibilnost, da državo popelje iz krize. Zato v stranki podpirajo idejo predčasnih volitev, svet stranke pa je že začel pripravljati vladni program.

Poročilo KPK sicer že od objave sproža vrsto pozivov k odstopu Janše in Jankovića. Med prvimi ju je k temu pozval Virant, a sta oba prvaka dobila zaupanje v stranki in tega nista storila. Do obeh je bil oster tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, a stranka bo z odločitvijo glede nadaljnjega sodelovanja v vladi počakala še nekaj dni.

Janša je koalicijske partnerice pozval, naj se čim prej odločijo glede nadaljnjega sodelovanja. Odgovore naj bi pričakoval do ponedeljka.

V včerajšnjem pogovoru za Planet Siol.net je Janša vnovič odprl vprašanje ustavnosti določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ne dopušča pravice do pritožbe. Prepričan je tudi, da je KPK kršila postopek s tem, ko od nje ni prejel nobene različice osnutka končnega poročila, na katero bi lahko podal svoje pripombe, čeprav bi po poslovniku KPK po njegovih navedbah to možnost moral imeti.

Opozoril je tudi, da sta njegov primer in primer Jankovića "popolnoma različna primera tako po vsebini kot političnih posledicah za državo". O tem, da je Virant po objavi poročila prvi zahteval njegov odstop, pa pravi, da je šlo za namensko rušenje vlade.

Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad je sicer včeraj pojasnil, da je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije že od septembra lani v presoji pred ustavnim sodiščem, presojo ustavnosti pa da je zahtevalo upravno sodišče.

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic meni, da so trditve nekaterih, da je KPK kršila 13. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ko Janši in Jankoviću ni poslala osnutka poročila sedem dni pred objavo, neutemeljene. Opozoril je, da je za vse primere, kjer specifična oblika sodnega varstva ni zagotovljena, ta zagotovljena s 157. členom ustave in 4. členom zakona o upravnem sporu.

A SDS je že napovedala ustavno presojo določbe zakona, ki ne dopušča pravice do pritožbe. Na KPK pa so že pojasnili, da je komisija zavezancema dala možnost, da se v postopku izjasnita o odprtih vprašanjih in očitkih, a sta to po njeni oceni storila nepopolno in nerazumljivo.

Danes se sestanejo tudi člani Pozitivne Slovenije, ki jih čaka tretji kongres od ustanovitve stranke. Ta bo programsko naravnan, zagotovo pa se ne bodo mogli izogniti razpravi o ugotovitvah KPK.

Janković je pred kongresom napisal pismo, v katerem je zavrnil očitke KPK. V življenju ni pridobil niti evra premoženja na nezakonit način, je zagotovil. Če bi odstopil, bi po njegovih besedah večina razumela, da je kriv. "To pa nisem," je zatrdil.

V teh dneh se o razmerah po objavi poročila z visokimi predstavniki slovenskega strankarskega življenja posvetuje tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot navajajo v njegovem uradu, je eno osrednjih vprašanj, ali in kako lahko sedanja vlada v okoliščinah poglobitve nezaupanja ljudi v etično ravnanje politike učinkovito opravlja svoje delo.

Ugotovitve KPK so sprožile odzive tudi v Bruslju. Ob robu delovnega obiska v Ljubljani je Evropski komisar za okolje Janez Potočnik zagotovil, da se v Evropski komisiji o aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji niso pogovarjali. Po njegovih besedah komisija verjame, da je Slovenija pravna država in če ni očitne kršitve pravnega reda EU, tudi ni razloga, da bi komisija notranjepolitična dogajanja ali komentirala ali kako drugače ukrepala.

Ugotovitve KPK so komentirale tudi evropske poslanke. Tanja Fajon iz vrst SD je menila, da bi morala Janša in Janković prevzeti politično odgovornost, Zofija Mazej Kukovič iz vrst SDS pa je ocenila, da je poročilo politični konstrukt. Mojca Kleva iz vrst SD je opozorila, da ugotovitve KPK in dogajanje po njihovi objavi v Evropi močno odmevajo.

Iz tiskovne službe predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya pa so sporočili, da Van Rompuy ne želi komentirati slovenske domače politike ali se vanjo vpletati. Četrtkovo sporočilo Janševega kabineta, da mu je Van Rompuy po telefonu izrazil osebno podporo ob zadnjih političnih dogajanjih v Sloveniji, je namreč sprožilo različna tolmačenja.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je izrazil upanje, da "trenutni politični pretresi" v Sloveniji ne bodo dolgotrajni.

Zadnja dogajanja skrbijo tudi delodajalce in sindikate. Prvi se bojijo dodatne upočasnitve izhoda iz krize, drugi pa nabiranja političnih točk na račun ukrepov, kot je reforma trga dela. Gospodarska zbornica Slovenije pa se boji posledic političnega krča, ki lahko zaradi padca zaupanja v Slovenijo najbolj prizadene izvoznike.