»Potem ko je Makedonija postavila žičnato ograjo na najbolj frekventnem delu meje z Grčijo in, upoštevajoč zahteve ciljnih držav v EU, prepovedala prehod za vse begunce in migrante, se je število tistih, ki skušajo ilegalno prečkati mejo, zmanjšalo na nekaj deset do nekaj sto na dan. To je daleč od nekaj tisoč do deset tisoč, ki so vsak dan prečkali mejo konec lanskega leta. Ob tem policija zaznava manjše skupine, ki se jim uspe prebiti skozi prve linije policijskih in vojaških patrulj ter jih deportira nazaj v Grčijo. Meja je kar dobro zavarovana in sistem, ki smo ga v Makedoniji vzpostavili, ob pomoči držav Srednje in Jugovzhodne Evrope deluje.
Nedavno sem obiskal enega od centrov na severu Grčije. Razmere so take, da družine z otroci ostajajo v centrih in čakajo, da se njihov status uradno reši, se pravi, da bodisi dobijo pravico, da se povežejo s članom družine, ki je že prišel v Nemčijo ali na Švedsko, bodisi da so izbrani za premestitev. V primerjavi z družinami se mlajši, predvsem moški imigranti, ki so brez družine, povežejo s tihotapci, da prečkajo mejo proti Makedoniji ali Albaniji. To, kar skrbi ljudi v Grčiji, ki se ukvarjajo z migracijami, je, da po več mesecih, ko skoraj ni bilo beguncev na otokih Egejskega morja v bližini Turčije, spet prihajajo, do sto na dan. To pomeni, da turški nadzor popušča, mogoče zavestno, mogoče je to rezultat politične krize v državi. Mogoče pa je tudi, da begunci in migranti računajo, da dogovor med EU in Turčijo ne bo več dolgo veljal, zato gredo nekateri naprej po balkanski poti.
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov, ki si prizadeva zaščititi mejo, je nedavno opozoril, da je mogoč nov veliki val ljudi iz Afrike in Bližnjega vzhoda čez Turčijo, da moramo biti pripravljeni na te razmere. Makedonija seveda ne bo dolgo vzdržala pritiska na meji, če Turčija odstopi od dogovora z Brusljem in odpre mejo, Grčija pa nadaljujejo politiko odprtih mej, ki jo dejansko ima. Ob tem se Makedonija sooča tudi s pritiskom levih, socialdemokratskih strank v Evropi, ki so ves čas zahtevale, naj odpremo meje in dovolimo, da balkanska pot ostane odprta. Če bo prišlo do novega migrantskega vala in bodo evropske države še naprej razdeljene, menim, da bo Makedonija sledila državam višegrajske skupine, Avstriji, Sloveniji, Hrvaški in Srbiji. Te države, ki so na balkanski poti, bodo potem morale same definirati politiko do tega problema.«