Kot je pojasnil Hribar, sta se s Krašovcem srečala junija leta 2009 v Mariboru in obdolženi mu je takrat povedal, da imajo težave z Vegradom, ki je obnavljal dvorec Betnava. Krašovec je takrat Hribarju še dejal, da si želi, da bi vse potekalo zakonito.
Hribar je tudi povedal, da ima občutek, da je Vegrad izigraval družbo Betnava oz. jo je postavljal v situacijo izsiljevanja pri nadaljevanju obnove dvorca. Ob tem je Hribar zatrdil, da on in njegove sodelavke niso nikoli dali obljube, da je možno vložiti zahtevek za pridobitev evropskih sredstev na podlagi lažnih podatkov o opravljenih delih na gradbišču.
Spomnimo, da je nekdanja direktorica Betnava Dragica Marinič junija leta 2009 na gospodarsko ministrstvo poslala prošnjo za preložitev črpanja evropskih sredstev v višini 1,7 milijona evrov na leto 2010, saj so zamujali z obnovo. Ministrstvo pa je to prošnjo zavrnilo. Ko je štiri mesece kasneje poslala zahtevek za izplačilo evropskih sredstev, Mariničeva ni priložila originalnih računov, dokumentacija pa je bila ponarejena. Gospodarsko ministrstvo je potem spregledalo, da iz družbe Betnava ni poslali originalnih računov.
Ker se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, je morala mariborska nadškofija pozneje ta denar vrniti.
Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago pri zahtevku za izplačilo sredstev EU.
Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.
Če bo spoznan za krivega, pa Krašovcu, ki ga je Cerkev kazensko premestila v benediktinski samostan Šentpavel v Avstriji, grozi do osem let zapora. Krašovec se danes ni več zagovarjal, na vprašanja pa bo odgovarjal, ko bo sodišče zaslišalo vse priče. Sojenje se nadaljuje v petek.