Pri Pahorju dogovor o prizadevanju za sprejem vseh za Slovenijo pomembnih rešitev

Predsedniki strank so se na sestanku tako dogovorili, da se bodo zavzeli za pravočasno ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU; da si bodo iskreno prizadevali za uskladitev in sprejem predloga ustavnih sprememb referendumske ureditve; ter da se bodo zavzeli za sprejem reforme trga dela.

Glede reforme trga dela so se po besedah predsednika Pahorja zavzeli še, da bodo v DZ vložena le tista dopolnila, ki bodo usklajena z vsemi socialnimi partnerji.

Stranke so na sestanku na Pahorjevo pobudo odprle tudi vprašanje strpnosti in izogibanja sovražnemu govoru. Pri tem so po besedah Pahorja "kot svojo skupno usmeritev v prihodnje potrdile željo", da ravnajo tako, da se bodo vzdržale izjav in dejanj, ki bi lahko vzbujala nestrpnost in medsebojno nezaupanje.

Vsi omenjeni dogovori so po besedah Pahorja v času, ko je Slovenijo poleg gospodarske in finančne zajela tudi politična kriza, dobro sporočilo ljudem, da lahko kljub vsem razlikam in poglabljanju nezaupanja, pride do dogovora med parlamentarnimi strankami. Dogovor po besedah Pahorja sicer ne rešuje krize, omogoča pa, "da se ta ne poglobi do razsežnosti, ki bi ogrožale interese države".

Vprašanja trenutnega političnega položaja so se po besedah Pahorja lotili implicitno in eksplicitno. Implicitno so se o njem pogovarjali na način, da so ugotavljali, da takšen sestanek omogoča usklajevanje stališč prav v času, ko se poglablja nezaupanje med ljudmi in strankami. Eksplicitno pa tako, da je Pahor prvakom strank povedal, da konkretni pogovori o tem, kako rešiti nastali politični položaj, ne sodijo na sestanek s predsednikom države, lahko pa kot predsednik pomaga pri tem, da se stranke o tem vprašanju pogovarjajo in tudi dogovorijo.

Pahor je bil glede rešitve vprašanja varčevalcev nekdanje LB in pravočasne ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe po današnjem sestanku "iskreno optimističen".

Na sestanku je bil namreč soglasno sprejet sklep, da se - v pričakovanju skorajšnjega dogovora glede Ljubljanske banke, ki bo skladen z nasledstvenim sporazumom z Dunaja iz leta 2001 - vsi zavzamejo za pravočasno ratifikacijo pogodbe, tako da bo lahko Hrvaška 1. julija postala 28. polnopravna članica EU. Za ratifikacijo pogodbe je sicer v DZ potrebna dvotretjinska večina.

Pahor je ta sklep označil kot "velepomembno odločitev", ki je "izjemnega pomena" in "kaže na veliko odgovornost slovenske politike".

Z izraženo načelno podporo za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, če bo seveda sklenjen dogovor med slovensko in hrvaško vlado glede rešitve vprašanja LB, je, kot je zatrdil po sestanku, zelo zadovoljen tudi zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec.

Pahor je glede tega še ocenil, da obstaja "zelo velika verjetnost", da se dogovor o LB, ki bo v skladu z nasledstvenim sporazumom, na ravni zunanjih ministrov in ob povečanem angažmaju predsednikov vlad doseže v zelo kratkem času. Zato verjame, da ne bo nobenih razlogov, da bi kdorkoli od poslancev še imel pomisleke, da v DZ ne bi izglasovali ratifikacije.

Premier Janez Janša je po sestanku dejal, da je bilo vzdušje na srečanju optimistično, podobno lanskemu sestanku v Vili Podrožnik. A Janša upa, da bo tokrat nekaj optimizma vzdržalo in bodo dogovorjene ukrepe tudi sprejeli. Zaključkov glede politične situacije ni bilo, saj za to ni bilo časa, je dejal.

Če bo dogovor držal, bomo naslednji mesec v Sloveniji dobili drugačno ustavno določilo glede referendumske zakonodaje, soglasno usklajeno reformo trga dela in v primeru, da bo prišlo do dogovora glede vprašanja LB, se bodo tedaj razčistili pogoji glede začetka postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, je po sestanku pojasnil Janša.

Tudi večina prvakov parlamentarnih strank je srečanje s predsednikom republike ocenila kot zelo pozitivno.

Predsednik SD Igor Lukšič je ocenil, da je bil to eden najbolj "fer in odprtih sestankov o vseh temah, ki so ključne za Slovenijo". Po njegovih besedah so si marsikaj povedali o težavah, v katerih je država. "Tisti, ki dvomijo v moč predsednikov političnih strank, da se dogovarjajo, so v veliki zmoti," je prepričan Lukšič.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je zadovoljen, ker so se dogovorili za pomembne projekte. Vzdušje na sestanku je bilo po njegovih besedah pozitivno, kot da "ne bi bilo politične krize".

Erjavec je še pojasnil, da se bodo stranke v opoziciji še pogovarjale o možnosti sestave nove politične večine, ki bi vodila vlado.

Predsedniku DL Gregorju Virantu se zdi pomembno, da predsednik republike v časih politične nestabilnosti igra vlogo stabilizatorja v političnem sistemu. Kot pravi Virant, je Pahor odprl prave in prioritetne teme.

Je pa prvak DL drugače kot večina drugih prvakov strank zagotovil, da razprave o politični krizi na srečanju niso odpirali.

Po besedah predsednice NSi Ljudmile Novak so se na sestanku dogovorili o vseh najpomembnejših točkah, ob čemer verjame, da se bodo dogovorov tudi držali in izpeljali postopke zanje v DZ. Po njenem mnenju jih lahko sprejmejo še v sedanji politični sestavi.

Kot je dejala Novakova, večina strank ni za predčasne volitve, se pa zavedajo, da je to ena od realnih možnosti.

Predsednik SLS Radovan Žerjav in začasna vodja PS Alenka Bratušek izjav novinarjem nista dala.

Je pa Pahor napovedal nov krog pogovorov s predstavniki parlamentarnih strank, na katerih bodo določili temo naslednjega podobnega sestanka.