Kot so namreč pojasnili na NIJZ, je ponovna okužba potrjena takrat, ko se da z analizo genoma virusa iz prve in druge kužnine, med katerima je bil vsaj 90-dnevni razmak, dokazati, da virusa nista enaka oz. da gre za dve različici. Tega dokaza pa največkrat ni možno zagotoviti, saj kužnina pogosto ni shranjena ali pa ni primerna za analizo genoma. Na drugi strani lahko okužba, potrjena s PCR testom, vztraja dolgo časa (posebej pri osebah z motnjo imunosti), in v tem primeru dejansko ne gre za ponovno okužbo, pač pa za podaljšano okužbo, so zapisali na NIJZ.
Ne glede na vse pa do ponovnih okužb prihaja, a so, kot kaže za zdaj, po navedbah NIJZ zelo redke.
Glede na objave v strokovnih revijah je sicer v primeru ponovne okužbe potek bolezni lažji kot ob prvi okužbi, "čeprav so nekateri članki opisali tudi težji potek", so pojasnili na NIJZ.
Pojasnili so še, da bo po mnenju nekaterih strokovnjakov s spreminjanjem virusa podobno kot z gripo - enkrat bodo spremembe manjše, drugič večje in bodo zahtevale prilagajanje cepiva oz. ponovna cepljenja, enako kot je to zdaj pri gripi vsako leto. "Ali bo tako ali ne, trenutno ni mogoče niti pritrditi niti zanikati," so dodali.
Pri 181 ljudeh v Sloveniji potrdili ponovno okužbo s koronavirusom
V elektronski podatkovni zbirki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo do 5. aprila zavedenih 181 oseb, ki jim je bila v razmaku 90 dni s PCR ali hitrimi testi potrjena ponovna okužba. A slednje še ne pomeni, da je do nove okužbe tudi dejansko prišlo. Lahko je šlo za zgolj podaljšano okužbo, so za STA navedli na NIJZ.