Vse se je, kot v svojem sporočilu za javnost piše dr. Attila Kovács iz Dobrovnika, začelo zaradi članka predsednika Pomurske madžarske samoupravne skupnosti in poslanca madžarske narodne manjšine v DZ Ferenca Horvátha Po poteh Svetega Štefana, ki je bi objavljen avgusta lani v Népújságu, glasilu madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
V članku je Horváth v zvezi z dolgom Zavoda za kulturo madžarske narodne (ZKMN) skupnosti zapisal, da je bilo praktično brez izostanka pomembnejših programov mogoče prihraniti 40 tisoč evrov.
Na ta članke se je želel odzvati pripadnik madžarske narodne skupnosti Attila Kovács, ki je napisal članek Po poteh Svetega Štefana – vendar brez ideologije svetega Štefana (izvirnk: Szent István útján járva – de a szent király eszmeisége nélkül).
V njem je Kovács zapisal, da Horváth globoko molči, da je ZKMN v bistvu ukinil izdajo knjig, kar je v prejšnjih letih za proračun ZKMN predstavljalo okrog 25 tisoč evrov visok zalogaj. Kovács je v odgovoru tudi zapisal, da Horváth ne govori niti o tem, od kod izvira dolg ZKMN, in sicer da dolg ne izvira iz dejavnosti javnih sfer (torej iz organizacije kulture), temveč s tržne dejavnosti (kavarna in knjigarna).
A odgovora urednica Népújsága Jutka Meszelics Király ni želela objaviti, zaradi česar jo je Kovács na sodišču tožil in se obrnil tudi na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Sodišče – najprej okrajno, nato tudi višje – je dalo prav Kovácsu, tako da je Népújság na koncu 29. novembra letos objavil njegov odgovor.
Kovács je v svojem sporočilu za javnost še zapisal, da politik Horváth še naprej objavlja v tedniku Népújság, ki je financiran iz javnega denarja, hkrati pa Obvestilo bralcem, na podlagi katerega je vsem manjšinskim politikom (razen Horváthu) in posredno tudi vsem bralcem časopisa Népújság onemogočena pravica do odgovora, še vedno velja, oziroma ga uredništvo Népújsága in odgovorna urednica Jutka Meszelics Király še nista razveljavila.