Revija Reporter
Slovenija

Premier iz pravega testa

24. avg. 2008 17:15 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Med dilemami, ki bodo volivce vodile k odločitvi na državnozborskih volitvah, so tudi lastnosti, ki jih mora imeti dober predsednik vlade. Pričakovati je, da bo zmagala stranka, ki ji bo uspelo največ volivcev prepričati, da je njihov kandidat najprimernejši za predsednika vlade. Glavna favorita za predsednika vlade, sedanji premier Janez Janša (SDS) in njegov izzivalec Borut Pahor (SD), sta se v sredo prvič javno soočila na nacionalni televiziji.

Med dilemami, ki bodo volivce vodile k odločitvi na državnozborskih volitvah, so tudi lastnosti, ki jih mora imeti dober predsednik vlade. Pričakovati je, da bo zmagala stranka, ki ji bo uspelo največ volivcev prepričati, da je njihov kandidat najprimernejši za predsednika vlade. Glavna favorita za predsednika vlade, sedanji premier Janez Janša (SDS) in njegov izzivalec Borut Pahor (SD), sta se v sredo prvič javno soočila na nacionalni televiziji.

Oba favorita se predstavljata kot najboljša izbira za državljane. Sedanji premier je svojo voditeljsko in državniško držo že dokazal, njegov izzivalec poskuša volivce prepričati, da bi bil sam boljša izbira. V javnosti kot primer dobrega premierja prevladuje pokojni nekdanji predsednik Janez Drnovšek, ki je bil za predsednika vlade izvoljen kar štirikrat. Slovel je kot oseba z nesporno avtoriteto, državniškimi izkušnjami in politično uravnoteženostjo, kar pomeni, da je bil odprt do različnih političnih opcij in pripravljen na dialog z njimi. Hkrati je znal prisluhniti strokovni javnosti in interesnim skupinam. Videti je, da novega Drnovška (še) nimamo, čeprav je veliko pretendentov za njegovega naslednika. Te vrline so namreč kot lastnosti dobrega premierja opisali naši sogovorniki iz politološke, sociološke in ekonomske stroke.

Izkušnje
Za Drnovškovo dediščino se potegujejo tako sedanji premier kakor tudi obe stranki iz nekdanjega Drnovškovega moštva, vendar niti v LDS niti v Zares nimajo osebnosti, ki bi bila sposobna stopiti na Drnovškov prestol, kajti stranki nista niti favoritinji letošnjih državnozborskih volitev. Tudi v SD ne zaostajajo, saj ima njihov predsednik podobno umirjeno in popularno držo kot dolgoletni predsednik vlade, toda po drugi strani nima takšne karizme in državniških izkušenj kot sedanji premier. Ko je Janša leta 2004 prevzel krmilo vlade, ni bil povsem brez izkušenj v izvršilni veji oblasti, saj je bil kar trikrat obrambni minister. Prvič celo v ključnem obdobju slovenske zgodovine, ko je bilo treba z organizacijo teritorialne obrambe zavarovati odločitev za samostojno in neodvisno državo. Pahor se lahko pohvali kvečjemu z uspešnim vodenjem državnega zbora, ki ga je izstrelilo med najpopularnejše slovenske politike. Čeprav je bila njegova stranka v koaliciji z LDS, sam kot predsednik ni bil med ministri. Oba imata stike z evropskimi in svetovnimi voditelji, Pahor kot evropski poslanec, medtem ko je Janša v prvi polovici leta vodil predsedovanje EU in je torej po funkciji načeloval vsem premierjem članic EU. Zato je pričakovati, da ga bo pred volitvami podprla njegova nemška kolegica, kanclerka Angela Merkel, ki je pred lanskimi volitvami podprla tudi hrvaškega premierja Iva Sanaderja.

VEČ V TISKANI IZDAJI