Vse ostaja tako, kot je že vsa tri leta po odločbi ustavni sodnikov o neustavni ureditvi financiranja zasebnih šol. Da se protiustavno stanje nadaljuje, nosi največ odgovornosti vladajoča SMC. S svojo resorno šolsko ministrico Majo Makovec Brenčič se ni bila sposobna dogovoriti ne z levo in ne z desno stranjo parlamenta.
Da bo krovni šolski zakon propadel, je napovedovala zmeda v SMC. Naprej je v drugem branju podprla predrzno dopolnilo Desusa, ki za razširjeni del javno veljavnega programa zasebnim šolam ni namenil niti evra. S tem je SMC načela ministričin (sodeloval je tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez) kompromis, ki je bil za vodstva zasebnih šol in večino predstavnikov staršev še sprejemljiv: 85-odstotno financiranje.
Pod vplivom ostre ustavne kritike, ki je prihajala iz strokovnih vrst (da zakon z amandmajem Desusa posega v pridobljene pravice, saj bi bilo zasebnim šolam povrnjeno krepko manj denarja, kot velja že zdaj) je samo 12 poslancev SMC predlagalo 65-odstotno financiranje razširjenega programa. Vladajoča stranka na čelu s podpredsednikom Brglezom je v svoji navidezni neideološki pozi po petih urah razprave, prav tako razdeljena, ostala neuspešna.
Nič nenavadnega, da se je neurejeno stanje zasebnega šolstva s posegom Svetega sedeža internacionaliziralo. Država, ki bi tako rada videla hrvaško spoštovanje zavezujoče arbitražne razsodbe, bi morala spoštovati tudi sodbo svojega ustavnega sodišča. Parlament je klonil pred ustavno demokracijo na dan, ko so šolniki napovedali stavko.
