Skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem tako zahteva, da se v preiskavi ugotovi dejansko stanje in morebitna politična odgovornost zaradi suma, da so bile v javnost, predstavnikom nevladnih organizacij, medijskim družbam in drugim posredovane informacije o domnevnih povezavah posameznih političnih akterjev z zasebnimi obveščevalnimi strukturami, vključno z družbo Black Cube. Te naj bi bile po navedbah predlagateljev predstavljene kot verodostojne, čeprav naj ne bi bile utemeljene s podatki.

Prav tako želijo preiskati, ali je prišlo do usklajenega delovanja med nosilci javnih funkcij, obveščevalno-varnostnimi ali strukturami v policiji ter med medijskimi ali komunikacijskimi akterji pri širjenju informacij.

Zanima jih med drugim tudi, ali so nosilci javnih funkcij ali z njimi povezane osebe vplivali na oblikovanje, interpretacijo ali posredovanje teh informacij, zlasti z namenom politične diskreditacije ali vplivanja na volilni proces, oziroma ali je bilo plasiranje informacij časovno povezano z volilnimi procesi in ali je lahko vplivalo na oblikovanje volilne volje.

Prav tako želijo ugotoviti, ali je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) razpolagala z dejanskimi in preverljivimi podatki, "ali so bile njene ugotovitve selektivno interpretirane", določene informacije pa zanemarjene in ali je bilo s tem izkrivljeno dejansko stanje.

Želijo tudi, da ugotovi, ali je bila terminologija "nacionalne varnosti" uporabljena na način, ki presega njen zakonski in ustavni pomen.

Preiskovalna komisija bi se ukvarjala tudi s preiskavo suma, da so bile aktivnosti različnih enot policije, vključno z Nacionalnim preiskovalnim uradom prilagojene glede na politično pripadnost preiskovancev. Ugotoviti pa želijo tudi, ali so bile osebe v policiji, ki so imele posredni ali neposredni vpliv na vodenje postopkov proti politično izpostavljenim osebam po izvedbi teh postopkov nagrajene s kariernim napredovanjem ali kako drugače. Preiskava bi namreč zajela obdobje od 1. junija 2022, ko je nastopila mandat vlada Roberta Goloba, do odreditve preiskave.

V tej želijo sicer preveriti tudi ustreznost veljavne zakonodaje, ki ureja delovanje obveščevalno-varnostnega sistema in policije, politično komuniciranje in zaščito integritete volitev, po potrebi pa bi predlagali njene spremembe.

Pred volitvami se je na spletu pojavilo več anonimno objavljenih posnetkov nekaterih vidnih posameznikov, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke in posneli, medtem ko so razlagali svoje videnje dogajanja v državi in ocene o tem, kdo naj bi bil v državi vpliven in kdo koruptiven. Izkazalo se je, da gre za način dela, ki ga pripisujejo tuji zasebni paraobveščevalni agenciji Black Cube in da so bili predstavniki podjetja večkrat na obisku v Sloveniji, na sedežu SDS.

Sova je vodstvo policije in tožilstvo konec marca glede delovanja paraobveščevalne agencije in njenih stikih s slovenskimi subjekti obvestila o obstoju suma kaznivih dejanj. Policija pa je osebe evidentirala v svojem informacijskem sistemu in jim bo onemogočen ponoven vstop v državo. Policija sicer preiskuje sume več kaznivih dejanj, med drugim neupravičenega slikovnega in zvočnega snemanja, dajanja podkupnine, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, izdaje tajnih podatkov in kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, so pojasnili po takratni seji Sveta za nacionalno varnost, ki je bil marca sklican zaradi dogajanja. Dogajanje je doživelo številne obsodbe in ocene, da je šlo za tuj vpliv na volitve.