Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o sumu klientelizma in korupcije pri ravnanju visokošolskega ministra Gregorja Golobiča, ki so jo zahtevale opozicijske poslanske skupine. Gre za že četrto preiskovalno komisijo v tem mandatu.
Preiskavo v zvezi z ravnanjem ministra in predsednika Zaresa Gregorja Golobiča zahtevajo opozicijske SDS, SNS in SLS, z njo pa naj bi med drugim preiskali sum, da se je Golobič izognil plačevanju davkov v Sloveniji, sum klientelizma in koruptivnega ravnanja Golobiča za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki so bila odobrena s strani NLB, ter sum klientelizma in koruptivnega ravnanja Golobiča za pridobitev znatnih nepovratnih sredstev in poslov za podjetja v skupini Ultra.
Kot je v imenu predlagateljev dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, je objava podatkov o premoženjskem stanju Gregorja Golobiča, ki so se pred evropskimi volitvami pojavile v nekaterih medijih, v primerjavi s tistimi, ki jih je pokazal predsednik protikorupcijske komisije, "zares pokazala pravi obraz nove politike, ki je zavela po volitvah".
"Pokazalo se je, da zakoni in načela ne veljajo za vse enako, da imajo nekateri posamezniki izjemno močno politično in institucionalno zaščito," je prepričan Tanko. Po njegovih besedah na strani vladne stranke na videz odločno predlagajo "protitajkunske ukrepe", po drugi strani pa iz teh strank prihajajo javni funkcionarji, za katere obstaja utemeljen sum, da so bili in so udeleženi v številnih sumljivih poslih.
Kot je dejal Tanko, je Golobič v volilni kampanji "zablestel kot borec za zakonitost in preglednost v javnem delovanju". "Pa je res delal tako," se je vprašal in dodal, da Golobič podatkov o svojem premoženju ne bi prikrival, če je bilo to pridobljeno zakonito.
Tanko je med drugim opozoril na posle Ultre z Mercatorjem in Mestno občino Ljubljana, "pri čemer se v obeh povezavah pojavlja sedanji župan MOL Zoran Janković". Po njegovem izstopajo tudi visoki krediti, ki jih je Ultri dodelila Nova Ljubljanska banka in ki so po poročanju medijev neustrezno zavarovani.
Kot pravi Tanko, še vedno ni bilo zadovoljivega odgovora, "kaj je z ostalimi podjetji in njihovimi vrednostmi, v katerih ima Gregor Golobič deleže, ter zakaj je sprejemljivo, da ima minister, ki prejema plačo iz javnih sredstev, podjetja oziroma poštne nabiralnike s sedeži v tujini, istočasno pa isti minister na sejah vlade zaradi premajhnih prilivov v državni proračun odloča o povišanju trošarin, davkov, o razpisih."
"Ker ni zadovoljivih odgovorov, ker se je celoten politični vrh postavil v bran ravnanja Gregorja Golobiča, ni druge možnosti, kot da se odredi preiskovalna komisija, ki se bo sistematično lotila preverjanja sumov klientelizma, korupitivnega ravnanja Gregorja Golobiča," poudarja Tanko.
Preiskava naj bi tako razjasnila Golobičevo dejansko premoženjsko stanje, predvsem pa izvor tega premoženja. Predlagatelji namreč sumijo, da Golobič komisiji za preprečevanje korupcije ni prijavil vsega premoženja, saj naj bi bil solastnik še dveh dodatnih poštnih predalov na Nizozemskem in v Singapurju.
Preiskovalna komisija naj bi tudi razjasnila, ali je Golobič ravnal klientelistično in koruptivno, ko so gospodarske družbe iz skupine Ultra pridobile zelo visoke zneske nepovratnih državnih sredstev ter ko se je področje elektronskih komunikacij preneslo na ministrstvo za visoko šolstvo. Predlagatelji preiskave tudi sumijo, da je Golobič ravnal klientelistično in koruptivno pri pridobitvi poslov gospodarskih družb v skupini Ultra z državnimi in javnimi podjetji ter z lokalnimi skupnostmi in z državo.
Zaradi ugotovitve politične odgovornosti pa naj bi preiskava razjasnila, ali se je Golobič z domnevno ustanovitvijo tujih navideznih gospodarskih družb izognil plačevanju davkov v Sloveniji. Predlagatelje še zanima, kako je Golobič prišel do deleža v gospodarskih družbah skupine Ultra.
Preiskava naj bi tudi ugotovila, ali je Golobič izkoristil svoj politični položaj oziroma ravnal koruptivno, ko so bila gospodarskim družbam v skupini Ultra dodeljena nezavarovana oziroma neustrezno zavarovana posojila, ki jih je odobrila Nova ljubljanska banka.
V razpravi pred odreditvijo preiskovalne komisije so v opozicijskih poslanskih skupinah izražali prepričanje, da je parlamentarna preiskava o ravnanju ministra Golobiča potrebna, da se bodo lahko razčistili vsi sumi korupcije in klientelizma. Nasprotno pa v so poslanskih skupinah koalicije poudarjali, da nihče ni kriv, dokler mu krivda ni dokazana, in da gre v zahtevi za politični linč.
Golobič pa je v izjavi za medije ocenil, da "pobudnike tega poskusa političnega umora vodijo strah, maščevanje in slaba vest". Poudaril je tudi, da je večina razprave o uvedbi parlamentarne preiskave namenjena predlagateljem preiskave, njemu pa ni omogočeno odgovarjati ali biti neposredno vključen v razpravo.