Predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana svari: Hodimo po tankem ledu

Bojijo s tudi izgorelosti pri zaposlenih. "Osebje je precej utrujeno. Praktično od začetka septembra, ko so začele rasti številke, nekateri niso imeli kaj dosti oddiha. Delajo v zaščitni varovalni opremi, bližajo se prazniki, ko večina njih ne bo mogla biti prosta, marsikdo ima še celo lanski dopust," je opisala na današnji vladni novinarski konferenci.

Po njeni oceni so zdravstveni delavci in sodelavci v kliničnem centru pozitivno razpoloženi in opravljajo svoje delo s predanostjo. Veselijo se obeta cepiva proti covidu-19 in tega, da bodo tudi zdravstveni delavci med prvimi skupinami, ki bodo prejeli cepivo.

Na poizvedovanja, kdo bi se želel cepiti, se je po besedah Lejko Zupančeve do sedaj javilo okoli 3000 zaposlenih (v UKC je zaposlenih okoli 8000 ljudi). Želijo si, da bi se v čim večjem številu javile predvsem tiste poklicne skupine, ki so najbolj izpostavljene, kot so medicinske sestre, zdravstveni tehniki, zdravniki, pa tudi oskrbovalno osebje, ki čisti sobe in transportira bolnike. Napovedala je, da bodo aktivno delali na tem, da bodo poskušali prepričati še tisti, ki v to dvomijo.

"Če bo šlo vse tako, kot naj bi šlo po urniku, sem prepričana, da bomo prvo skupino zdravstvenih delavcev cepili že pred novim letom," je ocenila. Vse pa je odvisno od tega, ali bo Evropska agencija za zdravila dala zeleno luč cepivu. "UKC je tako rekoč že v pozoru in če bi cepivo prišlo, bi takoj lahko začeli cepiti," je dejala.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je sicer trenutno hospitaliziranih 332 bolnikov s covidom-19. Med njimi je tudi nekaj porodnic in zelo majhno število otrok.

Do minulega ponedeljka je bilo zaradi covida-19 skupno hospitaliziranih 2348 oseb, od katerih je intenzivno zdravljenje potrebovalo 336 bolnikov oz. 15 odstotkov. Ta delež se po njenih besedah v zadnjem času precej povečuje. Umrlo je 298 bolnikov s covidom-19 oz. 13 odstotkov v Ljubljani hospitaliziranih bolnikov. Smrtnost se po besedah Lejko Zupančeve bistveno ne razlikuje med prvim in drugim valom.

Skoraj polovica sprejetih bolnikov s covidom-19 je starejših od 75 let. Povprečna starost bolnikov v drugem valu je višja, kot je bila v prvem, ko je znašla 65 let, zdaj pa je 70.

Opozorila je tudi na dolgoročne posledice po prebolelem covidu-19, ki so kar pogoste in raznolike: od psihiatričnih, psiholoških, nevroloških, kardioloških do pljučnih težav. Ravno danes se bodo srečali pristojni in skušali doreči, v kakšni obliki se bo izvajala rehabilitacija prebolevnikov.

Bolniki z drugimi infekcijskimi boleznimi pa trenutno ležijo na drugih oddelkih UKC, za njih skrbi konziliarna služba infektologov pod vodstvom Bojane Beović. Za bolnike z meningitisom skrbijo na nevrološki kliniki, za bolnike z okužbami sklepov in kosti skrbijo ortopedi in kirurgi, za bolnike z okužbami zaklopk pa kardiologi, konziliarna služba pa na teh oddelkih opravlja vizite, je pojasnila Lejko Zupančeva.

Kako bo sprostitev nekaterih ukrepov za zajezitev epidemije vplivala na nove okužbe, je po njenih besedah odvisno od vedenja ljudi. Če bodo upoštevali priporočila glede uporabe mask, razkuževanja rok in vzdrževanja medosebne razdalje, predstojnica infekcijske klinike ne vidi večjih težav.

"Če bomo pa videli takšne prizore kot v prvem valu, ko so se pred določenimi trgovinami vile kače in so bili ljudje čisto natlačeni, se pa res bojim. Želim si, da vsak pri sebi naredi inventuro, kaj mora res opraviti zdaj in kako bo to naredil ter kako bo zaščitil sebe in druge," je pozvala.

Kot je dejala, moramo pripraviti vse, da se bodo v šole po novem letu vrnili otroci, to pa bo mogoče samo ob ugodnih epidemioloških razmerah. "K temu mora vsak sam malo prispevati. Množična druženja absolutno predstavljajo največje možno tveganje, zlasti druženja v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, kjer si ljudje, posebej ko kaj popijejo, snamejo maske. Tam je velika možnost širjenja okužbe," je še opomnila.

Danes se sicer izteka 30-dneva razglasitev epidemije, odločitev o podaljšanju pa je pričakovati na nocojšnji seji vlade. "Zagotovo bo odločitev o podaljšanju epidemije morala biti sprejeta še danes, da ne bi prišlo do prekinitve. Če bi prišlo do prekinitve, bi bilo to najslabše možno sporočilo, ki bi ga lahko posredovali slovenski javnosti," je poudaril vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.