Predsednik blatnega dola

Ljudi, še posebno tiste na najvišjih političnih položajih, moramo soditi po njihovih dejanjih. To pravilo velja tudi za predsednika republike Danila Türka, ki poskuša biti v zavetju predsedniške funkcije nedotakljiv in se na ta način obraniti kritik na račun svojih spornih dejanj. Na notranjepolitičnem področju je predsednik Türk v zadnjih letih naredil kar precej velikih spodrsljajev, nevrednih funkcije predsednika republike, minuli torek pa mu je spodrsnilo še na zunanjepolitičnem parketu.

Namesto moralne avtoritete, ki bi stremela k povezovanju in normalnemu sobivanju različno mislečih državljanov, smo leta 2007 na predsedniškem položaju po izteku Kučanove in Drnovškove ere dobili enega največjih ideoloških zadrtežev. Danilo Türk je kmalu po prihodu v predsedniško palačo na Erjavčevi odvrgel svojo ovčjo kožo. V predsedniški kampanji jeseni 2007 se je zgolj piarovsko sprl z Zvezo borcev, da je posegel na sredino volilnega telesa in tako jemal glasove protikandidatu Lojzetu Peterletu. Türk je iz dneva v dan postajal ideološko bolj izključevalen, tudi oblastna funkcija mu je hitro stopila v glavo. Spomnimo se le pregrešno dragega poleta v Bosno in njegovih škandaloznih izjav o Hudi jami kot drugorazredni temi. Predsedniku Türku je uspelo prekositi celo svoje politične mentorje iz nekdanjega režima.
Prejšnji torek je predsednik Türk tudi na zunanjepolitičnem področju naredil nekaj, kar je vredno največjega prezira. Dva dni pred sprejemom resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, s katero so bili prepovedani poleti nad Libijo in s tem dane osnove za letalske napade mednarodnih sil, se je naš predsednik države javno zavzel za rešitev konflikta v Libiji znotraj države. Türkove izjave so marsikomu z vsaj malo zgodovinskega spomina na genocid v Bosni in Hercegovini ter Kosovu jemale dih – koliko žrtev bi šele bilo, če mednarodne sile z zračnimi napadi ne bi bile ustavile genocida na Balkanu in bi v skladu s Türkovo »zunanjepolitično doktrino« konflikte reševali znotraj držav?!
Predsednik Türk je očitno popolnoma izgubil kompas tudi v mednarodnih odnosih. S škandaloznimi izjavami, ki jih velja na tem mestu ponoviti, je nakopal veliko sramoto še Republiki Sloveniji in jo tako uvrstil na seznam eksotičnih držav, ki podpirajo največje svetovne samodržce Gadafijevega tipa, ki zaradi ohranitve oblasti za vsako ceno izvajajo genocid tudi nad lastnim narodom. Po njegovem bi bil namreč poseg v državljansko vojno nevarna zadeva, mednarodna skupnost pa bi Libiji lahko ponudila le humanitarno pomoč, a tudi ta bi morala biti sorazmerna s potrebami. Vsakršni drugačni ukrepi bi bili po mnenju predsednika Türka nelegalni in verjetno celo nelegitimni. Predsednik Slovenije je nič kaj diplomatsko minuli torek požugal še Franciji, ki je upornike priznala za edino legitimno oblast v Libiji in pri tem med več viri legitimnosti navajal tudi ostanke nekakšne revolucionarne legitimnosti Gadafijevega režima!?
Predsednik Türk se je v petek po sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, s katero je mednarodna skupnost prisilila Gadafija k prekinitvi ognja in tako zaščitila civiliste pred gotovo smrtjo, sicer posul s pepelom, ko je dejal, da je to zelo pomembni korak za rešitev krize v Libiji, a to kaj bistveno ne odtehta škandaloznosti njegovih izjav tri dni pred tem. Take blamaže si diplomat s  potjo, kot jo ima on, nikakor ne bi smel privoščiti. Še več, njegove škandalozne izjave glede rešitve konflikta v Libiji znotraj države nakazujejo popolno odsotnost zavedanja resnosti problemov na posameznih kriznih žariščih po svetu. Predsednik Türk zaradi svoje ideološke zadrtosti očitno še ni dobro doumel, da je obdobja, ko je imelo v mednarodni skupnosti pomembno vlogo poleg velikih sil tudi gibanje neuvrščenih (v njem je imel pomembno vlogo tudi krvnik Gadafi), že zdavnaj minilo.
In ta človek, ki ne premore niti realne ocene dogajanja v mednarodni skupnosti, je pred leti želel postati celo generalni sekretar Združenih narodov!? Slovenija za politike Türkovega kova ni premajhna država, je še prevelika. Slovenija je tudi zaradi predsednika Türka vsak dan globlji blatni dol.