Predsednica za varuhinjo predlagala osebo iz prisluškovalne afere
Pirc Musarjeva predlagala Simono Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic, Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike.
Sašo Radej
Predsednica republike Nataša Pirc Musar za varuhinjo človekovih pravic predlaga Simono Drenik Bavdek, ki je pri varuhu človekovih pravic trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice. Drenik Bavdek za izvolitev na položaj varuha v DZ potrebuje dvotretjinsko večino, torej 60 glasov poslancev.
V DZ je poslala tudi predlog za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije. Sedanji namestnik guvernerja Dolenc v času, ko Slovenija nima guvernerja, institucijo vodi kompetentno, strokovno in neodvisno, zato si po njenem zasluži podporo poslancev za izvolitev na ta položaj.
Za tri nove ustavne sodnike predlaga Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Kek deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, Kresal na področju delovnega prava in socialne varnosti, Starman pa na področju varstva narave, okolja in prostora. Ustavni sodniki za izvolitev potrebujejo 46 poslanskih glasov.
Bobo
Prejšnjemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini je mandat potekel 23. februarja 2025, od tedaj institucijo vodi namestnik varuha. Predsednici republike pri imenovanju varuha človekovih pravic doslej ni uspelo pridobiti zadostne podpore poslanskih skupin. Tako v DZ ni posredovala kandidature njene favoritke Katarine Bervar Sternad, aktualni namestnici varuha Dijana Možina Zupanc pa ni uspelo čez sito DZ. Zadnjemu kandidatu, ki ga je predstavila, Marku Starmanu, pa je podporo že ob predstavitvi odtegnila koalicija.
Drenik Bavdek za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino, torej najmanj 60 glasov poslank in poslancev. V uradu predsednice republike so pojasnili, da se jo je predsednica odločila predlagati po posvetovanju z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema. Predsednica republike ocenjuje, da bi kandidatko lahko podprli tudi v kateri od opozicijskih poslanskih skupin, brez katerih varuhinje ali varuha človekovih pravic v kakršni koli sestavi DZ ni mogoče izvoliti.
Ostanite obveščeni
Drenik Bavdek je kot kandidatko za varuhinjo predsednici republike predlagal Ernest Petrič, podporo predlogu pa so podali Alenka Šelih, Mitja Steinbacher, Liana Kalčina in Vlasta Nussdorfer.
Kot so navedli v uradu predsednice, je Drenik Bavdek doktorica pravnih znanosti in docentka za ustavno in mednarodno pravo. V dosedanji karieri je bila med drugim vodja tedanjega oddelka za človekove pravice, Svet Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Na Dunaju pa je sodelovala tudi pri predsedovanju Slovenije OVSE v letu 2005.
Oktobra 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). V tej instituciji je že dlje časa tudi sopredsedujoča pravni delovni skupini. Od leta 2020 je pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic, kjer je bila ključna pri utrjevanju položaja Varuha kot institucije s statusom A po Pariških načelih Združenih narodov. Je tudi urednica, avtorica ali soavtorica več publikacij Varuha in alternativnih poročil Varuha mednarodnim mehanizmom o stanju človekovih pravic in pravne države v Sloveniji, so še zapisali v uradu predsednice republike.
Širši javnosti je sicer najbolj znana iz prisluškovalne afere, zaradi katere je Hrvaška pred leti izstopila iz arbitraže s Slovenijo in zaradi katere tudi ne priznava arbitražne sodbe o meji med državama.
"Zaradi novinarskih vprašanj glede njene vloge kot vodje projektne enote za pripravo zagovora Slovenije pred arbitražnim sodiščem in njene vloge kot agentke Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem za določitev stika Slovenije z odprtim morjem in meje med Slovenijo in Hrvaško" so se za pojasnilo glede tega odločili tudi v uradu predsednice. Kot so zapisali, je postopek zaključen od 29. junija 2017, ko je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo, Drenik Bavdek pa je sprejela odgovornost in posledice za svoje ravnanje v tej politično izpostavljeni zadevi.
Dodali so, da je arbitražno sodišče v Haagu tedaj presodilo, da njeno ravnanje ni vplivalo na nadaljnje delo sodišča. Prav tako tudi Nacionalni preiskovalni urad v preiskavi, ki jo je vodil v zvezi s tem primerom, pri Drenik Bavdek ni našel dokazov zlorabe položaja in nevestnega dela.
Drenik Bavdek je v izjavi ob predlogu, ki ga je podal Petrič, poudarila, da je varuh institucija, ki mora presegati dnevno politiko. Meni, da lahko s svojimi večdesetletnimi izkušnjami na področju varovanja človekovih pravic in širše to pomembno institucijo uspešno vodi ter jo dodatno okrepi.
"Čas, ki ga živimo, potrebuje močno, neodvisno in proaktivno institucijo Varuha človekovih pravic, ki učinkovito in hitro odgovarja na sodobne izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije, umetna inteligenca, dezinformacije, vse večja polarizacija, nestrpnost, strukturna neenakost, migracije, podnebna kriza, varnostnizacija, zagotavljanje človekovih pravic s strani gospodarstva, kriza multilateralizma na evropski in globalni ravni, pa tudi izzivi zagotavljanja dostopnosti zdravstvenih storitev, socialnih služb, vključno z dolgotrajno oskrbo, dolgožive družbe, varnega in zdravega okoljem, različnih manjšin in integracije," je zapisala v izjavi.
Med področji, ki jim želi nameniti posebno pozornost, je izpostavila otrokove pravice. Kot je pojasnila, se že dlje časa zavzema, da bi v Sloveniji dobili specializiranega Varuha otrokovih pravic, ki bi lahko avtonomno deloval znotraj institucije Varuha. Pomembno se ji zdi okrepiti tudi aktivnosti Varuha na področju izobraževanja in usposabljanja o človekovih pravicah, bolj sistematičnega spremljanja stanja pravne države, presoje vplivov zakonodajnih predlogov na človekove pravice in vlaganja zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče.
Bobo
Iz predsedničinega urada so sporočili, da se predsednica republike zaveda, da namestnik guvernerja in viceguverner Banke Slovenije Dolenc še nima zagotovljene podpore koalicije, vendar je je prepričana, da je s svojim dosedanjim delom upravičil visoka pričakovanja in zaupanje v svoje delo. Banko Slovenije je doslej kot namestnik guvernerja vodil dvakrat, doslej skupaj približno 20 mesecev.
Kandidat za guvernerja Banke Slovenije je doktor ekonomskih znanosti z dolgoletnimi izkušnjami na področju visokošolskega izobraževanja o financah, makroekonomiji in bančništvu. Njegova poklicna pot obsega delo na ministrstvu za finance, v gospodarstvu ter tudi v poslovnih bankah Abanka Vipa in Deželna banka Slovenije, so navedli v predsedničinem uradu.
Na ponovljeni poziv predsednice za možne kandidate za guvernerja je do izteka roka 8. decembra lani prišlo 10 prijav. Predsednica je nato opravila pogovore s prijavljenimi kandidati ter se sestala z vodji poslanskih skupin v DZ, nepovezanima poslancema in predstavnikoma narodnih skupnosti. Koga predlaga za guvernerja, mora DZ obvestiti v 30 dneh po izteku roka za oddajo predlogov, to je do danes.
Imen kandidatov v uradu predsednice niso razkrili, med tistimi, ki so oddajo kandidature potrdili ali katerih imena so se omenjala v času posvetovanj, so med drugim Dolenc, viceguvernerja Marko Pahor in Milan M. Cvikl ter nekdanji član uprave nekdanje Nove KBM Matej Falatov. Slednji naj bi prišel v ožji izbor in naj bi bil po navedbah nekaterih medijev favorit Gibanja Svobode. A so se vmes pojavili pomisleki, saj ga po poročanju medijev obremenjuje še nepravnomočno zaključen prekrškovni postopek pri Banki Slovenije.
"Falatov je izkušen in strokovno kompetenten bančnik, vendar je skupaj z nekaterimi drugimi posamezniki v sodnem sporu z Banko Slovenije. Te okoliščine pa so neposreden konflikt interesov, dokler sodni spor ne bo pravnomočno zaključen," so navedli v uradu predsednice. Predsednica republike se zaveda, da Dolenc še nima zagotovljene podpore koalicije, vendar ocenjuje, da Falatov zaradi konflikta interesov do zaključka sodnega postopka ne more biti kandidat, so dodali.
Dolenc je viceguverner Banke Slovenije prvič postal aprila 2016, z majem 2018 je kot namestnik guvernerja po odstopu takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca prevzel vodenje centralne banke. Nato se je potegoval za mesto guvernerja, a je v DZ dobil le 30 glasov poslancev. Banko Slovenije je vodil vse januarja 2019, ko je guvernersko mesto zasedel Boštjan Vasle.
Po izteku prvega viceguvernerskega mandata je Dolenc ostal v Banki Slovenije kot svetovalec. Viceguverner je nato znova postal jeseni 2022, ko je nasledil viceguvernerko Ireno Vodopivec Jean, ki jo je DZ na njeno željo razrešil. Tudi Vasle ga je postavil za svojega namestnika in Dolenc vnovič bodi Banko Slovenije od 8. januarja lani, ko se je Vasletu iztekel šestletni mandat.
V postopkih za izbor novega guvernerja je Pirc Musar najprej na to mesto predlagala nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, a ga DZ ni potrdil. V koaliciji so vztrajali pri kandidatki, državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec. Predsednica je nato predlagala še nekaj kandidatov, od katerih pa nihče ni prepričal koalicije, zato se postopki nikoli niso nadaljevali do glasovanja na plenarni seji.
Kandidat v DZ potrebuje 46 poslanskih glasov. Če bo glasovanje uspelo, bo v Banki Slovenije stekel postopek ugotavljanja usklajenosti izvoljenega kandidata z določbami člena zakona o Banki Slovenije glede nezdružljivosti opravljanja funkcij s funkcijo guvernerja. Novega guvernerja bi tako lahko po izračunih urada predsednice republike dobili najprej konec februarja, najpozneje pa konec aprila.