Kot je v imenu pripravljavcev upravljavskega načrta povedala Marija Markeš z ministrstva za okolje in prostor, je predlog načrta nastal po več letih dolgotrajnih debat. "Načrt smo skušali pripraviti tako, da bodo stvari realne in da ga bomo lahko ustrezno izvajali," je poudarila Markeševa in dodala, da so sedaj na dobri poti, da ga dokončno pripravijo in do poletja sprejmejo na vladi.
Predlog načrta je dvignil precej prahu v lokalnih skupnostih znotraj parka, saj številne njihove pripombe niso bile upoštevane. Kot je izpostavil predstavnik občine Bohinj v svetu javnega zavoda TNP Pavel Zalokar, je predlog načrta daleč od tega, kar bi si želeli. Upoštevana je bila namreč le približno petina njihovih pripomb, in še to nevsebinskih.
Opozoril je, da imajo prebivalci v parku težave pri upravljanju z gozdovi in planinami, prepovedano je nabiranje zelišč in gob, zaradi meje varovanega območja je onemogočeno soteskanje v koritih Mostnice. "To so pripombe, ki ne bi nikakor škodovale naravi, če bi jih upoštevali," je poudaril Zalokar.
Zaveda se, da so pripombe zavrnili, ker se ne skladajo z zakonom o TNP. "Ko se je zakon sprejemal, nam je bilo rečeno, da bomo zadeve, ki jih tedaj nismo rešili, reševali z upravljavskim načrtom. Ko je prišlo do tega načrta, pa nam pravijo, da se stvari ne da rešiti, ker so v nasprotju z zakonom," je kritičen Zalokar.
Vršilec dolžnosti direktorja TNP Peter Skoberne, ki meni, da sta razlog za nesoglasja pogosto preslaba komunikacija in nezaupanje, je pojasnil, da je bilo v javnih razpravah podanih čez 500 pripomb na osnutek. Veliko pripomb ni bilo mogoče upoštevati prav zato, ker so v neskladju z zakonom, a bi številne stvari lahko rešili z manjšimi popravki zakona, ki jih tudi načrtujejo.
Veliko razburjenje je pripravljen predlog sprožil tudi, ker naj parkovne skupnosti ne bi imele možnosti sodelovanja pri končni različici upravljavskega načrta. To domnevo so pripravljavci načrta na včerajšnji seji zavoda jasno zavrnili in pojasnili, da bo po seznanitvi s predlogom načrta svet zavoda predlog sprejemal šele na naslednji seji. Nato se bo sprožil nadaljnji vladni postopek, ki vključuje seznanitev lokalne skupnosti, medresorsko razpravo in javno razgrnitev.
Prebivalce parka medtem močno skrbi tudi močno finančno okrnjen predlog načrta upravljanja, saj se z osnutka do predloga predvidena vsota za desetletno delovanje znižuje z 68 na 22 milijonov evrov, kar naj bi dejansko zadostovalo le za delovanje javnega zavoda, zmanjkalo pa bi za programe in razpise, predvidene v zakonu.
Takšen finančni okvir dejansko onemogoča izvajanje zakona, so kritični predstavniki lokalnih skupnosti v parku. "Upravljavski načrt nam prebivalcem prinaša le malo koristi in samo omejitve," opozarjajo.
Markeševa je na drugi strani pojasnila, da so morali pripraviti realen načrt, ki bo tudi izvedljiv in finančno primeren za današnji čas. Hkrati je zagotovila, da bodo za naloge, ki so v pristojnosti drugih ministrstev, dodatna sredstva iskali pri njih.
"Kaže se realna slika, ki ni prijazna ne do parka ne do drugih deležnikov, a bomo morali delati v njenem okviru," je dejal Skoberne, ki računa, da bi za projekte in programe poiskali možnosti v drugih sektorjih, v trenutnih okvirih je namreč pripravljeni dokument bliže dolgoročnemu programu javnega zavoda kot pa upravljavskemu načrtu parka.
Prepričan je, da pičla finančna sredstva jasno izkazujejo, kako pomemben je TNP za državo, in sicer bistveno manj od pomena, vloge in potencialov, ki jih edini nacionalni park v Sloveniji dejansko ima. Med drugim bi bil lahko pomemben za promocijo slovenskega turizma, ki se tega vse bolj zaveda, je še dodal Skoberne.