Revija Reporter
Slovenija

Dan mučenikov: v Sloveniji dejansko diskriminacija moških?

Nenad Glücks

9. mar. 2020 15:04 Osveženo: 7:20 / 10. 3. 2020

Deli na:

Kaktus je simboličen poklon ob dnevu mučenikov.

Profimedia

Ob minulem 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, so nam kot vsako leto razne organizacije in večinski mediji servirali podatke o domnevni diskriminaciji žensk v Sloveniji. Ker bo jutri 10. marca neuradni »dan moških«, kar izhaja iz krščanskega dneva mučenikov (nima sicer zveze z enakopravnostjo spolov), velja predstaviti drugačen pogled od medijsko- propagandističnega.

Agresivne feministke nam v navezi z večinskimi mediji in raznimi nevladnimi organizacijami skušajo vbiti v glavo celo to, da ni dovolj, če smo enakopravni. Moramo biti namreč kar enaki!?

Torej, dokler moški in ženske ne bomo enaki, naj ne bi dosegli stanja brez diskriminacije, stanja pravičnost in blaženosti. Toda, kot je znano, smo ljudje različni in se celo s hudo represijo enakosti ne da doseči.

To je bil (vsaj formalni) cilj recimo komunističnih držav (socialna enakost), vendar se je končal z desetinami milijonov mrtvih, zasegom (krajo) zasebne lastnine in najhujšimi možnimi kršitvami človekovih pravic. Niti z najhujšo možno represijo seveda nihče nikoli ne bo dosegel »enakosti moških in žensk«. To so blodnje agresivnih feministk, ki imajo žal na razpolago obilo medijske naklonjenosti.

Eden bolj idiotskih »dokazov« o diskriminaciji žensk so podatki o plačah. Tako smo tudi letos ob 8. marcu slišali kot primer diskriminacije, da je povprečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji 127 evrov nižja (znaša 1.709 evrov) od povprečne bruto plače moških (zadnji podatek za leto 2018).

Razlika je torej okoli sedem odstotkov v prid moškim. A kaj ta podatek pove o diskriminaciji žensk? Popolnoma nič oziroma je trditev, da dokazuje diskriminacijo, navadna manipulacija ali zgolj plod »kognitivne prikrajšanosti« tistih, ki to širijo.

Smiselno je namreč primerjati iste poklice, ista delovna mesta, isto izobrazbo. Ali ima neka zdravnica v isti bolnišnici z isto izobrazbo na enakem delovnem mestu ob enakem obsegu dela nižjo plačo od moškega kolega. To bi bila diskriminacija.

Če pa je na primer na prvem oddelku deset zdravnic, na drugem pa pet medicinskih tehnikov in pet zdravnikov, imajo v povprečju gotovo ženske na prvem oddelku višje plače od moških na drugem. Ne zato, ker so moški na drugem diskriminirani, ampak ker so ženske na prvem v povprečju na višjih delovnih mestih.

Zanimiv je podatek Statističnega urada o stopnji izobrazbe med Slovenkami in Slovenci. Razlika je zelo velika v prid žensk, posebej pri mlajših in srednjih generacijah. Kar 28 odstotkov žensk pri nas ima terciarno izobrazbo, medtem ko je delež moških s to stopnjo izobrazbe 20- odstoten.

Ogromna razlika je v starostni dobi od 30 do 39 let. V tej dobi ima v Sloveniji kar 56 odstotkov žensk terciarno izobrazbo, medtem, ko je moških s to izobrazbo v tej starosti le 31 odstotkov. Gre za največjo razliko za to starostno dobo v vsej Evropski uniji! Gotovo delajo ženske pri nas v starostni dobi od 30 do 39 let posledično v povprečju na bolje plačanih delovnih mestih in imajo v povprečju tudi višjo plačo.

Na spletni strani SURS tega podatka ni, pa bi bil zelo zanimiv. Seveda podatek sam po sebi ne bi bil dokaz, da so moški zato diskriminirani, ampak le, da so zaradi nižje izobrazbe v tej starostni skupini zaposleni na manj plačanih delovnih mestih.

Agresivne feministke nam v navezi z večinskimi mediji in raznimi nevladnimi organizacijami skušajo vbiti v glavo celo to, da ni dovolj, če smo enakopravni. Moramo biti namreč kar enaki!?

A ne le v tej starostni skupini, v kratkem bo gotovo povprečna plača žensk pri nas prehitela povprečno plačo moških tudi na primeru celotne populacije (že zdaj je razlika v Sloveniji med manjšimi v okviru EU). Enostavno zaradi izobrazbe.

Trenutno je med študenti na terciarni ravni izobraževanja v Sloveniji 39.732 študentk in 25.693 študentov. Torej 62 odstotkov žensk in le 38 odstotkov moških. Pri tem so ženske v občutni prednosti tudi na doktorskem študiju.

Poleg tega se seveda lahko vprašamo, ali ne kaže podatek o veliko večjem deležu študentk v primerjavi s študenti na diskriminacijo moških v slovenski družbi? Seveda ne, bodo rekli mnogi. Ženske so pač bolj pridne pri učenju. Ta teza verjetno drži, vendar ni v skladu s trditvami in usmeritvami, da moramo biti vsi »enaki«.

Pa ravno »naprednjakinje« ponavljajo, da morata biti spola enaka. Da je to ideal. Poleg tega bi trditev, da so ženske (v povprečju) bolj pridne dijakinje in študentke, lahko označili za diskriminacijo in sovražni govor do moških. Ja, do takšnih absurdov in nesmislov lahko privede idiotska težnja po »enakosti«.

Mimogrede, v nekaterih dejavnostih v Sloveniji imajo ženske že zdaj v povprečju občutno višje plače od moških. Recimo na področju oskrbe z vodo, gradbeništvu, skladiščenju. To  seveda ni posledica diskriminacije moških, pač pa, da je na teh področjih zaposlenih več moških, pri čemer so ti na slabše plačanih delovnih mestih od žensk s teh področij.

Razlagati, da gre pri tem za plod diskriminacije moških, bi bilo enako nesmiselno, kot razlagati, da so (za zdaj še) diskriminirane ženske, ker imajo v Sloveniji ob upoštevanju celotne populacije nekaj odstotkov nižje povprečne plače.