Ustavno sodišče je zavrnilo pravico do referenduma na temo izbrisanih, a poslanec SDS Vinko Gorenak izpostavlja ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov, po katerih je pravica do referenduma nad pravico izbrisanih ter da je možno njihov problem rešiti na drug način, "vendar ga koalicija ni želela".
V primeru tokratne presoje morebitnih protiustavnih posledic zavrnitve zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS na referendumu je namreč, kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Gorenak, sedem ustavnih sodnikov svojo odločitev oprlo na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2003, v same razloge pa se po njegovem v bistvu ni spuščalo.Tako je po Gorenakovem zanimivo, "da sedem sodnikov daje prednost pravicam t.i. izbrisanih, pri čemer se sploh ne spušča v to, kako je s pravico ljudi do referenduma". Omenjeni sodniki so se, kot je prepričan, postavili na "zelo administrativno" in celo "neljudsko stališče".
Poslanec SDS se opira na že omenjeni ločeni mnenji, po katerih bi z vložitvijo prošnje za stalno prebivanje, ki bi bilo odobreno tudi za nazaj, rešili problem t.i. izbrisanih.
Ustrezno rešitev vprašanja t.i. izbrisanih Gorenak še vedno vidi v ustavnem zakonu, zato besede koalicije, da si želijo poenotenja politike okoli tega vprašanja in da se bodo izbrisanim opravičili, razume kot sprenevedanje: "Če bi želeli, bi lahko sprejeli ustavni zakon."
Tako Gorenak tudi ne čuti potrebe, da bi se izbrisanim opravičil, saj so po njegovem imeli vse možnosti za ureditev svojega statusa.
Odločitve ustavnih sodnikov tudi v drugih primerih - Gorenak je pri tem navedel zakon o odvetništvu, zakon o sistemu plač v javnem sektorju in arbitražni sporazum o meji s Hrvaško - zbuja več vprašanj, meni poslanec.
"Ustavno sodišče bo moralo vprašati samo sebe, do kdaj lahko sprejema odločbe o prepovedi referenduma in kje pa bo naletelo na točko, ki se ji reče kršitev pravic ljudi do referenduma," je pri tem Gorenak navedel eno od ločenih mnenj ob odločitvi ustavnih sodnikov o zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.
Današnja odločitev ustavnega sodišča je po besedah Gorenaka sicer še en dokaz, "da je sodstvo potrebno ustavne reforme".