Potrč bi s Pahorjhem šel tudi na naslednje volitve

Predčasne volitve niso dobra rešitev, morda pa so nujna, če se bo nezaupanje v vlado nadaljevalo, je povedal eden od podpredsednikov SD, podpredsednik DZ in poslanec Miran Potrč v intervjuju z Mladino. V stranki ni resnega razmišljanja o zamenjavi Boruta Pahorja, najbolj realna možnost se mu zdi, da gredo z njim tudi na naslednje volitve.

Napovedal je, da jih že na začetku jeseni čaka sprejem odstopa predsednika DZ Pavla Gantarja in sprejem novega, ki pa bi moral biti po njegovih pričakovanjih izvoljen že v prvem krogu. "Sledijo vsebinska vprašanja," dodaja in pojasnjuje, da "če nam bo sprejem proračuna uspel, bomo zagotovili normalno delovanje države". V nasprotnem primeru pa Potrč pravi, da se bodo medstrankarski odnosi še zaostrili in kriza okrepila.

Po njegovih besedah SD že razmišlja o predčasnih volitvah, odločitev pa pogojuje z možnostjo uresničevanja nalog, ki si jih je naložila koalicija. "Če se bodo politične negotovosti nadaljevale, potem je odgovornost te vlade, da poišče možnosti, kako izpeljati predčasne volitve," še pravi in dodaja, da v stranki zaenkrat ne resno razmišljajo o zamenjavi Boruta Pahorja, saj iskanje novih kandiratov pred volitvami za stranko ne bi bila lahka odločitev.

Poleg tega trdi, da Pahor tudi ni edini krivec za zelo nizko javnomnenjsko podporo stranke. Krivdo pripisuje predvsem razmeram in dodaja, da je Pahor "povedal, da bo morala njegova vlada sprejeti ukrepe, ki ne bodo vedno prijazni, a nujni, zato da se zagotovi dolgoročna stabilnost Slovenije". Nekateri začetni vladni ukrepi so po njegovem mnenju dali dobre rezultate, vendar se je nanje hitro pozabilo. Del krivde pa je Potrč prevalil tudi na opozicijo, ki po njegovem mnenju ni ne prijazna, ne objektivna. Zaveda se, da se tega sicer od opozicije ne more pričakovati, kljub temu pa dodaja, da "bi lahko vseeno ravnala drugače, kot ravna".

Meni, da se lahko Pahorju očita predvsem to, da ni znal dovolj odločno zagotoviti enotnosti v vladi, ki je bila zaradi različnih pogledov, ambicij in metod dela strank v koaliciji težavna že sama po sebi. "Pri odnosih v vladi si upam trditi, da je v svoji konsenzualnosti mnogokrat dopuščal preveliko neenotnost ... Drugo so odnosi s civilno družbo, odnosi s sindikati. Tukaj je bil premalo konsenzualen, rezultati pogajanj so prinesli odpor in uveljavljen ni bil niti delček tistega, kar bi lahko bilo," je dejal. Pri sodelovanju z opozicijo pa je bila Pahorjeva želja iskrena in pripravljenost velika, stvari pa so zalomile že na samem začetku, pri odločanju o soglasju o zaključnem računu, sklene Potrč.