Vlada bo o današnji odločitvi najprej obvestila veleposlanika Slovenije pri EU Igorja Senčarja, ki bo nato z njo seznanil pristojne institucije. O odločitvi bo vlada seznanila tudi odbor DZ za zadeve EU, je v izjavi za javnost med sejo vlade pojasnil Pahor. Dodal je, da je Potočnik svojo nalogo v komisiji v tem mandatu opravljal "vestno in dobro", prislužil pa si je tudi številne reference, in prav te so po Pahorjevih besedah omogočile, da ga vlada ponovno predlaga za člana komisije.
Premier je še dodal, da bo Slovenija zadovoljna, če bo Potočnik v novem mandatu ohranil resor za znanost in razvoj, v primeru, da se bo predsednik komisije odločil izvesti zamenjave, pa si bo Slovenija prizadevala za to, da bo Potočnik dobil tisto mesto, ki ustreza njegovim profesionalnim preferencam.
Potočnik je glede tega vprašanja v izjavi za javnost poudaril, da je tako dokončna odločitev o sprejemu njegove kandidature kot dodelitve resorjev v rokah predsednika Evropske komisije. Bil bi sicer vesel, če bi bil dodeljeni resor bliže njegovemu znanju in izkušnjam, zadovoljen pa bo tudi, če ostane v istem resorju.
Potočnik je sicer menil, da je Slovenija kot članica EU "ohranila in nadgradila ugled, pridobljen v času pristopnih pogajanj". Kot je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje glede morebitne načetosti tega ugleda po slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU, je prevladujoče mnenje o Sloveniji kot o lepi in napredni državi z visokimi demokratičnimi standardi.
Treba pa se je zavedati, da "podobne stvari kot je problem, ki je odprt s Hrvaško, ostanejo zapažene", je dejal. "Mislim, da je dobro in tudi prav, da obe državi vložita največ moči, koliko jih zmoreta, da se ta problem reši," je dejal Potočnik in izrazil mnenje, da je predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna "prava pot", razhajanje med Slovenijo in Hrvaško glede tega predloga pa je po njegovih besedah relativno majhno.
V prihodnosti je kot prednostno nalogo tako za slovensko vlado kot Evropsko komisijo izpostavil gospodarsko krizo. Kljub temu pa po njegovih besedah ostaja ključno, da prihodnja Evropska komisija skupaj z državami članicami nadaljuje z iskanjem odgovorov na izzive 21. stoletja, kot so med drugim podnebne spremembe, energetska varnost, revščina in potencialne pandemije.
Evropski komisiji se petletni mandat zaključi novembra. Glede oblikovanja nove komisije je še veliko vprašajev, a najverjetneje bo njen mandat v pričakovanju pozitivnega referenduma o Lizbonski pogodbi na Irskem - ta se bo odvil 2. oktobra - podaljšan do konca leta s ciljem, da se nova komisija oblikuje na podlagi nove pogodbe.
Potočnik je glede tega dejal, da je Irska danes bolj naklonjena Lizbonski pogodbi kot lani, ko so Irci na referendumu pogodbo zavrnili, in ob tem izrazil upanje, da bo Irska ratificirala novo pogodbo. Vsi upamo, da bo postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe uspešno končan v vseh državah, je še dejal Potočnik in dodal, da "drugih scenarijev" nimajo pripravljenih.