Kot je na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili lansko poslovanje in letošnje načrte, povedal generalni direktor Pošte Boris Novak, bodo na njihovo letošnje poslovanje med drugim močno vplivale sprememba zakonodaje, predvsem morebitna uvedba davčnih blagajn, gospodarska kriza in strukturne spremembe na trgu poštnih storitev.
"Glede na predviden nadaljnji upad klasičnih poštnih storitev in plačilnega prometa bomo izvajali prodajne in trženjske aktivnosti za ublažitev upada prihodkov. Letos bodo ukrepi usmerjeni predvsem v ohranjanje strank in pridobivanje novih poslov, ki bi jih lahko množično opravljali na poštnih okencih," je napovedal Novak in dodal, da bodo krepili logistično dejavnost, oskrbovalne verige in informacijske storitve, ki so najpomembnejši projekti lani sprejetega strateškega razvojnega programa do leta 2017.
Pošta Slovenije namerava nadaljevati tudi s projekti racionalizacije poštnega omrežja, z informatizacijo in racionalizacijo poslovnih procesov ter modernizacijo poslovanja. Letos so med drugim že razširili ponudbo hitre pošte v tujino s prejšnjih petih na 50 držav, posebno pozornost namenjajo tudi mednarodni spletni trgovini.
Za investicije bodo letos namenili skoraj 22 milijonov evrov, večinoma za tehnološko posodobitev ljubljanskega logističnega centra, informacijsko tehnologijo, vzpostavitev paketno pretovornih pošt v Celju in Novem mestu ter za transportna sredstva.
Nadaljnje klestenje stroškov zajema tudi dodatno zmanjševanje števila zaposlenih. Teh je trenutno nekaj manj kot 6000, kadrovski načrt pa za letos, večinoma po mehkih metodah, predvideva ukinitev 162 delovnih mest, s čimer bi se konec leta približali številki 5800.
Državno podjetje s sedežem v Mariboru je sicer po črnem letu 2013 lani znova poslovalo dobičkonosno, saj je po za zdaj še nerevidiranih podatkih doseglo 7,1 milijona evrov čistega dobička. Kot je povedal Novak, so poslovne prihodke v primerjavi z letom prej povišali za odstotek, po drugi strani pa še za nadaljnja dva odstotka znižali stroške.
Opravili so dobrih 979,5 milijona storitev, kar je prav tako za odstotek več kot leto pred tem. Medtem ko so poštne storitve narasle za 1,4 odstotka, so denarne storitve upadle kar za 13 odstotkov, ostale storitve pa za 8,6 odstotka.
Poštno omrežje je lani obsegalo 556 poštnih uradov. Ker je vzdrževanje tako gostega omrežja izjemno drago, si prizadevajo del uradov nadomestiti z drugimi oblikami. V okviru optimizacije omrežja, s katero nameravajo vzpostaviti dolgoročno stabilnost poslovanja, so lani število pogodbenih pošt povečali za 43, število t.i. dostavnih pošt pa zmanjšali za 59. S procesom bodo nadaljevali tudi letos, ko bodo v pogodbene preoblikovali vsaj 40 pošt.
Objavljamo sporočilo Pošte Slovenije:
Pošta Slovenije na poti preoblikovanja v sodobnega in razvojno usmerjenega operaterja
Dolgoročna stabilnost Pošte Slovenije zahteva učinkovito prilagajanje trgu in sodobno organizacijsko strukturo
V letu 2015 v Pošti Slovenije načrtujejo rahlo rast poslovnih prihodkov, kar ji bo ob zadrževanju odhodkov na ravni preteklega leta omogočilo približno enak izid iz poslovanja kot v lanskem letu, ko je po še nerevidiranih podatkih ustvarila 7,1 milijona evrov čistega dobička. »Glede na trende ocenjujemo, da bodo storitve Pošte Slovenije skupno upadle za 4 odstotke, kljub temu načrtujemo manjšo rast poslovnih prihodkov zaradi uvajanja novih storitev. Za investicije tokrat namenjamo 21,9 milijona evrov, razvoj pa usmerjamo predvsem na področje paketnih, logističnih in informacijskih storitev, saj tukaj v prihodnjih letih pričakujemo rast,« je na današnji novinarski konferenci povzel generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak.
Pošta Slovenije v skladu s svojim Strateškim razvojnim programom od 2014 do 2017 tudi letos nadaljuje s projekti racionalizacije poslovanja in preoblikovanja poštne mreže. Dejstvo je, da je Pošta Slovenije ob 20-letnici samostojnega delovanja na pomembni poti preoblikovanja iz ponudnika klasičnih poštnih storitev v modernega, razvojno usmerjenega poštno-logističnega operaterja in ponudnika elektronskih storitev.
Poslovni načrti Pošte Slovenije v letu 2015
Pošta Slovenije v letu 2015, podobno kot v letu 2014, še naprej deluje v razmerah, ki odražajo zahtevne pogoje poslovanja in strukturne spremembe na trgu poštno-logističnih storitev, kot so: elektronska substitucija, e-poslovanje, racionalizacija poslovanja strank, liberalizacija trga in agresivna konkurenca ter vpliv zakonodaje. Tako ob napovedi poslovnega izida za letošnje leto generalni direktor mag. Boris Novak poudarja: »Kljub pozitivnemu poslovanju v letu 2014 za zagotovitev dolgoročne stabilnosti Pošte Slovenije v letu 2015 veliko časa namenjamo učinkovitejšim procesom dela, sodobnejši in fleksibilnejši organizacijski strukturi ter vitkejšemu upravljanju. Nadaljujemo z reorganizacijo, informatizacijo in posodobitvijo poslovanja.«
Pošta Slovenije za investicije v letu 2015 namenja 21,9 milijona evrov, in sicer največ za tehnološke posodobitve v poštnem logističnem centru Ljubljana, informacijsko tehnologijo in transportna sredstva ter paketno pretovorni pošti v Celju in Novem mestu. Del sredstev bo namenjenih tudi za nadaljnje urejanje poštnih poslovalnic po smernicah energetske učinkovitosti.
Podobno kot v letu 2014 so tudi v letu 2015 razvojne aktivnosti Pošte Slovenije usmerjene v nove aktivnosti ter nadgradnjo tistih storitev, ki uporabniku prinašajo dodano vrednost in bodo prispevale k postopni rasti prihodkov. Član poslovodstva Pošte Slovenije Vinko Filipič je pojasnil: »Letošnje razvojne aktivnosti so usmerjene na področje paketnih in informacijskih storitev. Pospešeno razvijamo področje elektronskih storitev, direktnega marketinga in storitev v poštnih poslovalnicah ter spletne trgovine. Svojo pozicijo še naprej krepimo na področju logistike oskrbovalnih verig ter jutranje dostave časopisov in revij. Pravkar aktivno uvajamo novo storitev Mali poslovni paket, s katero želimo izboljšati svoj konkurenčni položaj na trgu paketnih storitev. Nadgrajujemo tudi mednarodne storitve, pri carinskem poslovanju pa nadaljujemo z optimizacijo in informatizacijo poslovanja.«
Nadaljnje prilagajanje poštne mreže trendom in zahtevam trga
Pošta Slovenije v letu 2015 nadaljuje tudi z načrtovanimi in v Strateškem razvojnem programu od 2014 do 2017 opredeljenimi aktivnostmi za racionalizacijo in reorganizacijo poštnega omrežja. Tako bodo v pogodbene pošte preoblikovali nadaljnjih 40 do 50 pošt. »V pogodbene pošte smo doslej preoblikovali 84 pošt, kar pomeni, da uresničujemo zastavljene načrte na tem področju in sledimo cilju, da do leta 2017 v pogodbene preoblikujemo okoli 180 pošt po Sloveniji,« je izpostavil mag. Boris Novak, generalni direktor Pošte Slovenije. Da pogodbene pošte predstavljajo pravo rešitev za uporabnike poštnih storitev, je letos ponovno potrdila raziskava Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) o zadovoljstvu uporabnikov s pogodbenimi poštami. Rezultati raziskave, ki je zajela 25 pogodbenih pošt, so pokazali izredno visoko stopnjo zadovoljstva uporabnikov; delež uporabnikov, ki so zadovoljni z izvajalcem storitev pogodbene pošte, presega 90 odstotkov, povprečni indeks zadovoljstva s pogodbenimi poštami znaša 85,6.
Pošta Slovenije bo letos korenito posegla tudi v notranjo organizacijsko strukturo, in sicer na upravi družbe in v poslovnih enotah. Tako se bodo s prvim majem poslovne enote Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto pripojile k poslovnim enotam Ljubljana, Maribor, Koper in Celje. Obstoječa samostojna poštna logistična centra se bosta združila v poslovno enoto Poštni logistični center, reorganizirana pa bodo tudi nekatera področja na upravi. Zaradi omenjenih sprememb se bo število zaposlenih na Pošti Slovenije znižalo za 23, na uporabnike poštnih storitev pa te spremembe ne bodo imele nikakršnega vpliva.
Število zaposlenih na Pošti Slovenije bo konec leta predvidoma znašalo 5.806. K temu generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak dodaja: »Na Pošti Slovenije zaradi razmer na trgu število zaposlenih že nekaj let zapored konstantno znižujemo. Z reorganizacijo se bomo izognili tveganju, da bi bili v prihodnje prisiljeni izvajati mnogo večje posege v organizacijo poslovanja in število zaposlenih.«
Število vseh zaposlenih se je na Pošti Slovenije v obdobju od leta 2010 do 2015 znižalo za 11,6 odstotka. V istem obdobju se je število storitev zmanjšalo za 17,15 odstotka (za 194 milijonov kosov – s 1.134 milijonov kosov na 940 milijonov kosov). Iz navedenega sledi, da se je število zaposlenih zmanjševalo bistveno počasneje kot obseg storitev v tem obdobju. Izvajanje poštnih storitev sodi med storitvene dejavnosti, zato delež stroškov dela v strukturi dosega 70 odstotkov vseh stroškov poslovanja družbe. »Ukrepi na področju racionalizacije poštnega omrežja in reorganizacije organizacijske strukture so zato nujno potrebni za dolgoročno zagotovitev socialne varnosti zaposlenih in stabilno poslovanje Pošte Slovenije tudi v prihodnje,« razlaga generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak.
Vpliv zakonodaje na poslovanje Pošte Slovenije
Na Pošti Slovenije se razen z reorganizacijo trenutno ukvarjajo tudi z davčnimi blagajnami. Te bi morali uvesti na 1.100 poštnih okencih in na terenu za več kot 2.500 pismonoš.
Ocenjujejo, da bi Zakon o potrjevanju računov Pošti Slovenije povzročil za 3,9 milijona evrov stroškov uvedbe davčnih blagajn, nato pa vsako leto za 1 milijon evrov stroškov vzdrževanja. Boj države proti sivi ekonomiji na Pošti Slovenije pozdravljajo, žal pa po drugi strani vidijo veliko novih obveznosti in z njimi povezanih stroškov. Zato so na zakon pravočasno dali ustrezne pripombe.
Poleg Zakona o potrjevanju računov na poslovanje Pošte Slovenije vpliva tudi Zakon o splošnem in upravnem postopku (ZUP), ki bi v predlagani različici za Pošto pomenil izgubo 90 odstotkov priporočenih pisemskih pošiljk, kar po ocenah Pošte Slovenije znaša kar 4,9 milijona evrov. Omeniti velja še Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer bi morebitna ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomenila velik upad prihodkov iz naslova standardnih pisem, in sicer v vrednosti 1,65 milijona evrov. Generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak: »Napovedane spremembe zakonodaje bi v letu 2015 in nadaljnjih letih imele dodaten negativen vpliv na poslovni izid Pošte Slovenije v višini približno 13,8 milijona evrov. Kljub uspešnemu poslovanju v lanskem letu smo v tem trenutku stroškovno izjemno ranljivi in lahko že manjša negativna gibanja na področju prihodkov ali odhodkov ogrozijo pozitivno rast poslovanja Pošte Slovenije.«
Poslovanje Pošte Slovenije v letu 2014
Namestnik generalnega direktor mag. Igor Marinič je izpostavil ključne podatke poslovanja v letu 2014: »Po še nerevidiranih podatkih smo lani ustvarili 7,1 milijona evrov čistega dobička. Poslovne prihodke smo povečali za 1 odstotek, stroške pa znižali za 2 odstotka. V strukturi naših prihodkov so predstavljale 80 odstotkov poštne, 13 odstotkov denarne, preostanek pa so ostale storitve. Opravili smo dobrih 979,5 milijona storitev, kar je za 1 odstotek več kot leto prej. Za investicije v izvajanje tekočega poslovanja, razvojne projekte na področju informacijske tehnologije in logistične procese smo namenili skoraj 13 milijonov evrov.«
Ob tem je namestnik generalnega direktor mag. Igor Marinič pojasnil: »Po naši oceni je dosežen poslovni rezultat v letu 2014 posledica kakovostnega izvajanja osnovne dejavnosti Pošte Slovenije, uspešnega pridobivanja novih poslov, predvsem na področju logističnih storitev in jutranje dostave časopisnih edicij, učinkovitega razvoja sodobnih elektronskih storitev in agresivnega trženja.« Hkrati se vodstvo Pošte Slovenije tudi zaveda, da tovrstnega rezultata ne bi bilo brez izvajanja ukrepov iz »Strateškega razvojnega programa Pošte Slovenije od 2014 do 2017« in varčevalnih ukrepov kot tudi aktivnosti iz preteklih let in večjih nenačrtovanih poslov. Leto 2014 je bilo namreč leto volitev in referendumov, ki so Pošti Slovenije omogočili dodaten, nenačrtovan zaslužek.
Trendi na poštno-logističnem področju
Glede trendov na poštno-logističnem področju je vodstvo Pošte Slovenije izpostavilo nadaljnje upadanje prihodkov pri vseh evropskih poštnih operaterjih. Ocenjujejo, da bo na Pošti Slovenije v obdobju 2014–2017 upad prihodkov 15-odstoten, pri plačilnem prometu kar 25-odstoten. Na splošno se potencial za rast kaže na področju logističnih in zavarovalnih storitev ter pri oskrbovalnih verigah. Več možnosti za nove prihodke se obeta tudi pri e-arhiviranju podatkov in opravljanju IT storitev – za posameznike, gospodarstvo in državo, ki predstavljajo pomemben element v strategiji Pošte Slovenije. Pri tem je generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak izpostavil: »Pošta Slovenije je zaupanja vreden ponudnik, ki že nudi storitve Ministrstvu za javno upravo. Celotna infrastruktura je že postavljena in razpršena ter zagotavlja visok nivo varnosti in nudi najnaprednejšo tehnologijo, kar Pošto Slovenije uvršča med enega večjih ponudnikov oblačnih storitev v regiji. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je Pošta Slovenije podjetje v stoodstotni državni lasti in da ima lahko tako država večji nadzor nad izvajanjem ponujenih storitev v primerjavi s privatnim sektorjem.«
Na Pošti Slovenije so tudi prepričani, da bo za zagotovitev konkurenčnosti ter za prilagajanje trendom na poštno-logističnem področju tako v Evropi kot v Sloveniji potreba po zniževanju stroškov poslovanja vedno večja. Racionalizacije poštnih omrežij in stroškov so tako v zadnjih letih stalnica pri vseh poštnih operaterjih v Evropski uniji. Kot poudarjajo, pa gredo v zadnjih desetih letih trendi tudi v smeri produktne organiziranosti, ker za teritorialno organiziranost glede na razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije ni več razlogov. Zato bo do organizacijskih sprememb pri poštnih operaterjih prihajalo tudi v prihodnje.
*Na fotografiji (od leve proti desni): Namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije mag. Igor Marinič, generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak in član poslovodstva Pošte Slovenije Vinko Filipič