Dr. Marko Kos je bil rojen v umetniški družini leta 1925 v Ljubljani. Njegov oče je bil znani slovenski kipar Tine Kos, brat Branko je po očetu podedoval likovni talent, mlajši brat dr. Janko Kos je akademik in literarni zgodovinar, njegov bratranec je bil pesnik Dane Zajc.
Po opravljenih dveh letnikih na oddelku za primerjalno književnost na Filozofski fakulteti ter objavi štirinajstih novel v Mladinski knjigi in Razgledih se je po pridobitvi štipendije raje odločil za študij strojništva. Po doktoratu iz strojništva leta 1972 se je zaposlil na inštitutu, ki ga je ustanovil v Litostroju v Ljubljani. Tu je delal kot vodja konstrukcijskega biroja in kot je povedal v pogovoru za tednik Demokracija lani, je sprejemal na delo vse svoje nekdanje sošolce iz vojaškega študentskega doma, ki so bili po vojni odpeljani na Goli otok, da so prejemali plačo in so se tako lahko preživljali.
O dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej je dr. Marko Kos objavil številne članke. V intervjuju za Demokracijo je omenil, kako je že med vojno s prijateljem Tonetom Stanovnikom sledil Kocbeku in njegovim Premišljevanjem o Španiji: »Zato sem vedel, kaj prinaša sovjetski teror. Ker je partija začela neusmiljeno pobijati močne osebnosti, ki se jih je bala, in celo njihove otroke, je razdvojila Slovence za več generacij. Ne vem, kdo in kdaj bo zbrisal ta njen veliki greh …«
Za izrednega profesorja na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je bil dr. Marko Kos habilitiran leta 1975 in nato suspendiran v partijskem obračunu s tehniško inteligenco v »svinčenih sedemdesetih.« Leta 1987 se je kot predavatelj zaposlil na Fakulteti za družbene vede in v tem času objavil številne članke v slovenskih medijih. V začetku leta 1989 je bil med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze in član njenega glavnega odbora do razpustitve stranke.
Leta 1991 je prejel državno nagrado za življenjsko delo na področju inovacij. Leta 2010 je prejel zlati red za zasluge Republike Slovenije za prispevek h gospodarski in kulturni blaginji Slovenije.