Poslanci si bodo iztekajoči se mandat DZ zapomnili zlasti po hitrem razpadu obeh vlad

Vodja poslancev SDS Jože Tanko je dejal, da se je ta mandat DZ začel dobro, ker so z vlado Janeza Janše pripravili program ukrepov, želeli personalizirati delovanje državne uprave in storiti vse, kar je nujno potrebno za zagon gospodarske rasti, ki je podlaga za zaposlovanje in blaginjo.

Nadaljevanje mandata pa je bilo po besedah Tanka precej manj uspešno. Vlada Alenke Bratušek je praktično prekinila z racionalizacijo, reformami, začelo se je nenadzorovano zadolževanje, država pa je na nek način kolapsirala, ugotavlja.

Po mnenju vodje poslancev PS Jožefa Kavtičnika pa najbolj šteje to, da so v DZ stkali pristne in prijateljske vezi, pri čemer izpostavlja dobro sodelovanje s kolegi. Na vprašanje, ali je z delom v DZ v zadnjem času sploh lahko zadovoljen, zlasti z vidika, da se je poslanska skupina in tudi stranka PS po volilnem kongresu razklala, je odvrnil, da "nekateri verjetno niso bili zadovoljni in so pač šli". Z delom DZ v tem sklicu pa je, pravi, "še kar zadovoljen", a je pričakoval več operativnosti - zlasti od vlade.

Kot poudarja vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Jani Möderndorfer, je bil iztekajoči se mandat DZ pomemben zlasti z vidika, da je bila država "praktično skoraj pod taktirko EU" in se je temu uspešno izognila. Poleg tega so v tem mandatu pripravili ustrezne spremembe, zaradi katerih danes marsikatere zadeve lažje delujejo.

Ob tem je Möderndorfer izrazil obžalovanje, ker je bil mandat vlade prekratek, da bi lahko izpeljali še ostale potrebne ukrepe, a bodo po njegovi oceni v volilni kampanji napovedi vseh strank iste: dvig gospodarske rasti in odpiranje novih delovnih mest.

Vodja poslancev SD Matjaž Han medtem izpostavlja, da novi obrazi, ki so prišli v DZ, žal niso prinesli svežine, ki so jo vsi pričakovali. Sklic DZ je po njegovem mnenju zaznamovalo tudi glasovanje o kar dveh vladah, je pa Han zadovoljen, da se je Slovenija rešila trojke.

"Se je pa politični potencial parlamenta v tem sklicu zagotovo izrabil in potrebne so nove volitve. Ljudje morajo povedati, komu sploh zaupajo. Politiki ta hip verjetno nismo najbolj priljubljen del prebivalstva, ampak brez politike žal ne gre," je pristavil Han.

Tudi predsednik SLS Franc Bogovič je spomnil, da je bil ta sklic DZ v začetku najprej zaznamovan z dvema tretjinama novih obrazov in po njegovih besedah se je izkazalo, da eksperimenti z novimi obrazi in novimi strankami politiki ne dajejo stabilnosti.

Po njegovem mnenju je iztekajoči se mandat DZ zaznamovala tudi zamenjava vlade. Janševa vlada se je po njegovih ocenah zavedala odgovornosti in je tako tudi sprejemala ukrepe, koalicija Bratuškove pa se po njegovi oceni ni znala spoprijeti z nobeno težavo, ki zahteva trezen in resen pristop, ugotavlja Bogovič. Spor v PS, ki je pripeljal do konca vlade, je po mnenju Bogoviča tudi odrešitev za zadnjo koalicijo, ki bi se v drugi polovici leta razgalila do konca. Bogovič ocenjuje, da je pred Slovenijo ura resnice, ko se bo treba spoprijeti s težavami, ki jih ne rešujemo.

Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je s prispevkom te stranke v tem sklicu DZ in tudi obeh zadnjih vladah, v katerih so sodelovali, zadovoljen. Po njegovih besedah so naredili veliko stvari, tudi marsikakšno, ki je doslej ni bila sposobna izpeljati nobena vlada. "Iz omar so leteli okostnjaki, treba je bilo popravljati napake preteklosti. Ne rečem, da nismo naredili tudi kakšne napake, a kar se tiče DL, imam mirno vest in mislim, da smo za to državo naredili vse, kar smo lahko," je dodal.

Vodji poslancev DeSUS Francu Jurši pa sta, kot pravi, v spominu najbolj ostali dve zadevi. Prva je, da DZ svojega mandata ni dokončal že drugič zapored, druga pa, da so vendarle izpeljali ogromno aktivnosti, tudi takšnih, ki so jih morali in med državljani niso bile najbolj priljubljene. Kljub temu pa v DeSUS nekatere od teh aktivnosti ocenjujejo kot uspešne, zlasti to, da se pokojnine niso zniževale in da so zagovarjali socialni program.

Predsednici NSi Ljudmili Novak je žal, da sta obe zadnji vladi tako hitro razpadli ter da niso izpolnili pričakovanj volivcev in učinkoviteje reševali problemov krize. Po njeni oceni prav tako tudi niso znali prestopati ideoloških mej in slovenske razdeljenosti, da bi skupaj iskali dobre rešitve za državo.

Z Janševo vlado je po mnenju Novakove kazalo, da so sprejemali prave, pa čeprav nekatere nepriljubljene ukrepe, nova vlada pa da zlasti na področju gospodarstva ni naredila dobrih potez. Za zadnjo vlado je bilo značilno tudi, da je zaradi strankarskih bojev uničila samo sebe, žrtev tega pa je postala vsa država, je še dejala Novakova.