Člani komisije iz vrst SMC, DeSUS in SD so že v sredo predlagali umik te točke z dnevnega reda seje. Jasna Murgel (SMC) je danes poudarila, da komisija za obravnavo omenjenega ni pristojna, hkrati pa je nedopustno, da bi jo zlorabili za razpravo o zadevi, o kateri je sodišče že odločilo.
Tudi Matej Tašner Vatovec (ZL) je ocenil, da gre pri takšni razpravi za zlorabo instituta komisije, namenjeno nabiranju političnih točk, zato je napovedal obstrukcijo seje in jo zapustil. Iz poslanske skupine so ob tem sporočili, da ne nameravajo več sodelovati "v sagi o reševanju zapornika Janše in pri blokiranju dela državnega zbora, medtem ko se v ozadju te politike nadaljuje velika razprodaja državnega premoženja in varčevanje pri najranljivejših".
Nasprotno je Vinko Gorenak (SDS) trdil, da točke dnevnega reda po poslovniku ni mogoče umakniti. Podobno je poudarila tudi njegova poslanska kolegica Eva Irgl, sicer predsednica komisije, zato predloga za umik točke ni dala na glasovanje. Vendar pa so nato koalicijski člani sejo zapustili in seja se je nadaljevala brez njih.
V poslanski skupini SDS so sicer v obrazložitvi zahteve za sklic seje spomnili na domnevno izjavo Masleše nekaj dni pred odhodom predsednika SDS Janeza Janše v zapor. Masleša naj bi v enem od ljubljanskih lokalov zbrani družbi razlagal, da je treba Janšo uničiti, in pri tem uporabljal vulgarno izrazoslovje. Zakonca Radovan in Mira Marvin, ki naj bi bila priči tem izjavam, sta resničnost navedb potrdila z notarskim zapisom.
Na današnji seji je Radovan Marvin ponovno potrdil in tudi natančneje opisal navedeni dogodek. Člani odbora iz vrst SDS so se strinjali, da je Masleša tudi z nekaterimi drugimi svojimi izjavami dajal vrednostne sodbe glede Janše, zaradi česar bi se iz odločanja o njem moral izločiti.
Predstavnik Odbora 2014 Aleš Primc je dodal, da bi njegova izločitev zagotovila vsaj videz nepristranskosti, če že ne nepristranske sodbe. Masleša je namreč po njegovih besedah "več kot očiten nasprotnik Janeza Janše".
Prisotni so razpravljali tudi o problematiki slovenskega pravosodja nasploh in opozarjali, da v koaliciji in v vrhu slovenskega pravosodja sodeč po današnji odsotnosti njihovih predstavnikov očitno ni pripravljenosti za dialog. Na drugi strani pa evropske institucije, kot je pojasnila Anja Bah Žibert, ravno slovensko pravosodje vidijo kot oviro v razvoju države.
Vabljena Masleša in vrhovni sodnik Aleksej Cvetko se seje nista udeležila. Kot so zapisali na vrhovnem sodišču, sta to Irglovi tudi sporočila. Masleša je v svojem odgovoru med drugim zapisal, da sklic seje s predlagano točko dnevnega reda pomeni odklon od vrednot spoštljivega odnosa med enakopravnimi vejami oblasti.
Sodelovanje na tako zastavljeni seji bi po pisanju Masleše "pomenilo dajanje legitimitete že večkrat videnim poskusom ustvarjanja navidezne resničnosti, ki temelji na različnih, tokrat poudarjeno vulgarnih izmišljotinah, namenjenih spodbijanju avtoritete in obračunavanju s sodstvom ter s predsednikom vrhovnega sodišča kot njegovo simbolno figuro".
Z vidika ustavnega načela delitve oblasti je po navedbah Masleše nedopustno, da si v odprti zadevi, ki je še v postopku pred vrhovnim sodiščem, komisija DZ "poskuša jemati pristojnost instance, ki bi izključno po političnih kriterijih presojala utemeljenost strokovnih odločitev občne seje kot najvišjega organa vrhovnega sodišča in tudi sodstva v celoti". Kot je še zapisal, je treba takšne poskuse političnega pritiska in vpletanja v odločanje sodišča že v kali zavrniti.
Na vrhovnem sodišču so še zapisali, da je Masleša že v postopku pred občno sejo vrhovnega sodišča, ki je odločala o njegovi izločitvi, zagotovil, "da so povsem neresnične tudi trditve o domnevnih izjavah v lokalu v bližini sodišča".