Posamezne oblike raka bi s pomočjo cepiv lahko zdravili preventivno

Imunoterapija se je v zadnjih letih uveljavila kot velik preboj na področju zdravljenja rakavih obolenj in predstavlja alternativo uveljavljenim načinom zdravljenja kot sta kemoterapija in obsevanje. Ta so v uporabi že vse od prejšnjega stoletja, a imajo številne stranske učinke, saj poleg tumorskih celic delujejo tudi na zdrava tkiva.

Z imunoterapijo, ki zajema raznolike načine spodbujanja imunskega sistema za učinkovito spopadanje z mutiranim rakastimi celicami, se ukvarja belgijska raziskovalna skupina v farmacevtskem podjetju Janssen, ki jo vodi slovenska raziskovalka Nataša Obermajer, lanskoletna dobitnica državnega priznanja ambasadorka znanosti RS.

Kot je pojasnila, kemoterapija, ki je v kliniki uveljavljena že desetletja, temelji na t.i. majhnih kemičnih spojinah ali molekulah, ki jih je mogoče sintetizirati v laboratoriju. V zadnjih letih pa velik napredek predstavljajo tarčne terapije, ki s pomočjo večjih molekul - beljakovin, celic ali celo mikroorganizmov - uspešno zadenejo točno določene tarče, ki so bolj ali manj prisotne samo na tumorskih celicah. To so t. i. biološka zdravila.

Bioinženiring izboljšuje zdravljanje raka s protitelesi

Biološka zdravila vključujejo več pristopov zdravljenja raka, med katerimi se najpogosteje uporabljajo protitelesa, ki so lahko usmerjena proti različnim tarčam v našem telesu. Protitelesa, ki so pred približno desetimi leti uvedla preboj imunoterapije raka, ciljajo receptorje oziroma nadzorne točke, ki jih naš zdrav imunski sistem uporablja za preprečevanje prekomernega imunskega odziva. Ta mehanizem izkoriščajo rakaste celice, ki prek teh nadzornih točk onesposobijo imunske celice. Protitelesa imenovana "zaviralci nadzornih točk" preprečujejo ta neželjeni nadzor, ter povrnejo ustrezno delovanje proti-tumorskega imunskega odziva.

Eden od načinov, s katerim se podrobneje ukvarja raziskovalna ekipa Nataše Obermajer pri podjetju Janssen, so multi-specifična protitelesa, ki delujejo na več tarč hkrati. "Protitelo si lahko predstavljamo z dvema različnima rokama. V primeru multi-specifičnih protiteles ena roka prime tumorsko celico, druga roka pa imunsko celico in jo povleče do te tumorske celice ter hkrati aktivira," je razložila Obermajer. Na ta način imunski celici pomagajo pri prepoznavanju tumorja in sprožijo učinkovit imunski odziv.

Poleg tega razvijajo tudi tri-specifična protitelesa, kjer bi lahko protitelo prepoznalo dve tarči na tumorski celici in preko tretje roke k njej privabilo imunske celice, na primer limfocite T. "Prednost teh protiteles je, da zaobidejo tumorsko rezistenco, ki se lahko razvije tekom terapije kot posledica dodatnih mutacij tumorja. Tovrstne mutacije vodijo v spremembe ciljane tarče in s tem onemogočijo protitelesu, da bi tarčo prepoznalo," je povedala Obermajer. Če protitelo prepozna dve tarči, je večja verjetnost za uspeh.

Personalizirana mRNK cepiva proti raku so že v fazi kliničnih testiranj

V kontekstu bioloških zdravil so za zdravljenje raka obetavni tudi napredki na področju mRNK tehnologije, ki je nedavno zaradi proti-virusnih cepiv dobila širšo prepoznavnost. Minuli teden pa so znanstvenikoma Katalin Kariko in Drewu Weissmanu podelili tudi Nobelovo nagrado za medicino 2023 za prispevek k razvoju mRNK cepiv.

Po mnenju Obermajer je nagrada "odraz potenciala mRNK tehnologije v zdravstvu, med drugim tudi pri terapiji raka". Največji potencial tovrstne tehnologije je, da omogoča razvoj personaliziranih cepiv proti raku, tako terapevtskih kot profilaktičnih oziroma preventivnih zdravil.

V primeru terapevtskih cepiv klinični diagnostiki sekvencirajo DNK bolnikovega tumorja in ugotovijo katere beljakovine so v rakavih celicah mutirane. Na podlagi teh informacij raziskovalci in laboratorijski tehniki pripravijo molekule RNK z zapisom za mutirane beljakovine ter jih skupaj z nekaterimi spodbujevalci imunskega odziva prek cepiva prenesejo bolniku. Cepivo nauči in spodbudi imunski sistem, da lažje prepozna tumor v telesu in ga odstrani. "Tovrstni pristop ni znanstvena fantastika, ampak se že preizkuša v kliničnih fazah na bolnikih," je povedala Obermajer.

V primeru preventivnih cepiv pa bodo najverjetneje mRNK cepiva sprva osredotočena na dedne mutacije v tumorjih. Tovrstna cepiva bi lahko kot obliko preventive posredovali posameznikom s povečanim tveganjem za nastanek tumorja na podlagi genskih informacij sorodnikov v prvem kolenu. Tako bi njihov imunski sistem bil bolje pripravljen na boj proti raku, če oziroma ko se mutacije pojavijo.

V skrajnem oziroma najbolj idealnem primeru, pa bi mRNK cepiva lahko služila kot preventivna zdravila širši javnosti, pri čemer bi cepivo vključevalo RNK molekule z zapisi najbolj pogostih znanih mutacij v tumorjih. Tak preboj bi lahko pomenil revolucijo v dojemanju raka kot bolezni, ki jo trenutno le zdravimo, ne pa tudi preprečujemo.

Kljub temu pa lahko sami že danes in vsak dan naredimo veliko, da zmanjšamo možnosti za pojav rakavih obolenj, zaključi Obermajer. "Zdrav življenjski slog, redni kontrolni zdravstveni pregledi, vsakodnevna telesna aktivnost in mišična vadba, ustrezna prehrana in primerno soočanje s stresom, ki ima neposreden vpliv na naš imunski sistem, so močno podcenjeni preventivni ukrepi."