Predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Tomšič ugotavlja, da se je sedanji vladi zgodilo tisto, "kar se v bistvu ni zgodilo nobeni vladi prej, namreč, da je že po precej kratkem času, ko je na oblasti, dejansko že izgubila precejšen del podpore oz. da je edina uspela v tem času po nekaterih anketah priti do stanja, ko jo več ljudi ne podpira kot podpira".
Po Tomšičevih besedah je vlada Janeza Janša - tako kot predhodne vlade - v tem času uživala še zelo visoko podporo. "Vsaj prvo leto, ko so bile predhodne vlade na oblasti, je krepka večina državljanov navedene vlade podpirala," je pojasnil in poudaril, da to kaže, da državljani z vlado niso zadovoljni.
To se, nadaljuje Tomšič, izraža tudi v podpori, ki jo imajo politične stranke, ki sestavljajo vlado. "Po večini anket je SD po podpori dejansko izenačena s SDS, po nekaterih anketah pa ima največja opozicijska stranka celo več podpore."
"Torej se je zgodil nek velik osip podpore in na podlagi tega lahko sklepamo, da vlada ni bila prav uspešna oz. da poteze, ki jih vleče, tako v zvezi z najbolj perečimi problemi, recimo gospodarsko krizo, kot tudi z nekaterimi drugimi problemi, npr. odnos do Hrvaške in vprašanje vstopa Hrvaške v Nato, niso uspešne," je opozoril.
Na eni strani je vlada odlašala z ukrepi, ki bi jih morala sprejeti, na drugi strani pa se je zaradi očitno slabega "timinga" zapletla pri ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, je pojasnil in dodal, da se mora zdaj predsednik vlade Borut Pahor "tako rekoč vdinjati obskurnim strančicam".
Po Tomšičevem mnenju je glavni problem Pahorjeve vlade odsotnost smisla za prave prioritete. "To se mi zdi ključen problem," je zatrdil. Namesto da bi se vlada po konstituiranju najprej soočila z gospodarsko krizo, se je najprej lotila izbrisa Nove univerze iz razvida visokošolskih organizacij, je dejal sociolog.
"Namesto da bi vlada spodbujala iniciativnost na različnih področjih, se je torej lotila zapiranja avtonomnih iniciativ," je opozoril in pojasnil, da to dokazuje odstotnost smisla za prave prioritete, pa tudi ideološko nastrojenost proti tistim institucijam, ki jim niso po volji.
Med ukrepi za izboljšanje gospodarskega položaja so tudi taki, ki so minorni oz. neustrezni, je prepričan Tomšič. Po njegovih besedah se vlada na eni strani hvali "z varčevanjem na vseh koncih", na drugi strani pa viša trošarine za alkohol, cigarete in bencin.
Ti ukrepi so po njegovem mnenju najbolj "banalni in lahkotni ukrepi za polnjenje proračuna, ki pa po drugi strani obremenjujejo državljane". Vlada se je tudi odločila, da ne bo vrnila sredstev, ki jih je pobrala podjetjem zaradi preveč plačenega DDV, s čimer obremenjuje gospodarstvo, je tudi povedal.
Ob tem je opozoril, da ni nobenih vladnih ukrepov, ki bi spodbudili gospodarstvo k aktivnosti. "Varčevanje pri nekaterih bagatelnih zadevah vsekakor ni tovrstni ukrep," je sklenil Tomšič.
Profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Miro Kline je za STA pojasnil, da je v obdobju miru za vlado s strani medijev najbolj značilno zapletanje vlade s samo seboj. "Z iskanjem svojega položaja, medsebojnih odnosov in prikazovanjem lepega, groteskno kičastega obraza državljanom. Samo to in prav nič drugega," je poudaril.
Ker se vlada tem času ni in ni uveljavila, je njena prihodnost še ena izgubljena priložnost za Slovenijo, je zatrdil in dodal, da so to zgolj z besedami izražene ocene, ki so jih o vladi izrekli državljani v raziskavah o priljubljenosti vlade.
"Tej vladi je uspelo, kar ni uspelo nobeni drugi. V prvih stotih dnevih je zakockala vse upanje, s katerimi so jo na volitvah nagradili državljani Slovenije," je sklenil Kline.