NKBM je proti novinarju Nenadu Glücksu leta 2020 vložila zasebno kazensko tožbo za kaznivo dejanje obrekovanja po 160. členu kazenskega zakonika. Banko je menda prizadel novinarjev članek v Reporterju 16. septembra 2019 o posredovanju pri refinanciranju kreditov, ki so jih pri banki imela različna podjetja. Skupina treh ali štirih ljudi, med katerimi je bil tudi takratni uslužbenec NKBM Martin Kandrič, naj bi podjetnikom obljubljala znižanje njihovih kreditnih obveznosti za plačilo podkupnine.
V enem od teh primerov je eden od posrednikov Matjaž Majcan ponudil tako »refinanciranje« kredita direktorju družbe Agroruše Veselinu Djuroviću, ki je Majcana potem tajno večkrat posnel, nato pa je zadevo prijavil policiji. Izbruhnila je nova afera NKBM. Stekla je policijska preiskava, po zaključku je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Mariboru izdal sklep o uvedbi preiskave proti Matjažu Majcanu, Martinu Kandriču iz NKBM in mariborskemu notarju Gorazdu Šifrerju zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine.
Zasebna tožba NKBM je bila že od začetka obsojena na neuspeh. Bila je napisana nekako tako, kot da je zdaj novinar Reporterja kriv, da so se omenjeni gospodje ukvarjali s posredovanjem pri refinanciranju kreditov za plačilo velike podkupnine. Šlo je za tipično »SLAPP« tožbo, katere namen je bil ustrahovati novinarja Reporterja.
Prvostopno sodišče je našega nekdanjega kolega, ki ga je v postopku zagovarjal odvetnik Marko Rajčević Lah, oprostilo iz dveh razlogov: ker je bilo kaznivo dejanje v tožbi premalo natančno opisano in ker je novinar v kazenskem postopku zanesljivo dokazal, da je imel upravičen razlog verjeti v tisto, kar je v članku napisal.
NKBM je torej proti novinarju vložila diletantsko spisano tožbo, ki je niso znali ustrezno popraviti niti med samim postopkom. Sodišče oprosti novinarja v kazenskem postopku, kadar dokaže, da je po pravilih novinarske stroke ustrezno preveril tisto, kar je napisal v članku. V našem primeru je novinar pri pisanju članka poleg drugih virov imel v rokah tudi omenjeni sodni sklep o uvedbi preiskave, ki je že sam zase zadoščal za njegovo oprostitev.
V sklepu je povzeta tudi vsebina telefonskih pogovorov med Kandričem in posrednikom Matjažem Majcanom, kjer prvi slednjemu izdaja velike bančne skrivnosti o družbi Agroruše, katere kredite je v NKBM upravljal ravno Martin Kandrič.
Tudi po izdaji prvostopne oprostilne sodbe pri NKBM očitno še vedno niso razumeli, kako zelo izgubljena je njihova tožba, in so prek odvetnikov predlagali sklenitev posebne »poravnave«: NKBM naj se ne bi pritožila proti oprostilni sodbi, Reporter pa bi se pisno zavezal, da ne bo več kritično pisal o NKBM. To sramotno in tragikomično ponudbo je Reporter seveda zavrnil, pri tem pa smo banko pozabili vprašati, ali bi tudi to »poravnavo« zapisal in jo v svoj sef deponiral notar Gorazd Šifrer.
