Volivke in volivci so na zakonodajnem referendumu ob 33,84-odstotni udeležbi prepričljivo zavrnili uveljavitev zakona o malem delu. Za uveljavitev zakona je namreč po neuradnih podatkih glasovalo 19,85 odstotka volivcev, proti pa 80,15 odstotka volilnih upravičencev.
Volivci so vladi Boruta Pahorja pokazali rdeč karton, je ob delnih neuradnih rezultatih, po katerih so volivci zakon o malem delu na referendumu zavrnili, dejal podpredsednik SDS Zvonko Černač. Rezultat je po njegovih besedah sporočilo vladi, naj preneha s populističnim delovanjem in da preostali čas nameni odgovornemu upravljanju države.
Zavrnitev zakona o malem delu ne pomeni samo zavračanja slabih rešitev, temveč tudi zavračanje vladne politike, ki je gluha za dialog, sodelovanje in iskanje najboljših rešitev, je v izjavi za medije dejal Černač. Ob tem je poudaril, da so volivci večinsko glasovali proti zakonu kljub zelo intenzivni kampanji vladnih strank in tudi predsednika države Danila Türka, ki se je v podporo zakonu vključil v zadnjih dneh.
Temeljno današnje sporočilo volivcev Černač razume kot poziv Pahorju, naj vlada čim prej sprejme ukrepe za pocenitev delovanja države in ustvarjanja novih delovnih mest, prihranke pa išče pri tistih, ki so protipravno obogateli.
Kot pravi Černač, so zaskrbljeni tudi, ker dvomijo, da je Pahorjeva vlada sporočilo referendumskega izida razumela prav. Minister za delo, družine in socialne zadeve Ivan Svetlik namreč pravi, da so ljudje proti reformam, a ljudje niso proti reformam, želijo, da se država preoblikuje v moderno državo, je prepričan Černač. Kot poudarja, pa ljudje želijo, da se ta proces odvije po pravilni poti, z ukrepi, ki si bodo sledili v logičnem sosledju, kar pomeni, da je treba najprej pomesti pred lastnim pragom in šele pozneje pred vsemi tujimi.
Če bo oblast sprejemala zakone, ki bodo v korist ljudi, potem bodo odpadli tudi razlogi za kakršno koli referendumsko odločanje, je poudaril podpredsednik SDS.
"Volivci ne bodo več dovolili, da breme krize nosijo tisti, ki imajo najmanj," pravi Černač, ki je prepričan, da bodo državljani na referendumu prav tako zavrnili zakon, ki omejuje medsosedsko pomoč. Kot je dejal, računa na "večjo razumnost vladajoče koalicije", da bo referendume, ki so še na vidiku, razpisala na isti dan.
Odločitev volivcev je pozdravil tudi predsednik Slovenske demokratske mladine, podmladka SDS, Andrej Čuš, ki je poudaril, da je slaba vlada pripravila slab zakon. "Mladi in brezposelni želimo delati na veliko in ne na malo", zato naj vlada oblikuje politike, ki bodo omogočale delati na veliko, je dejal Čuš.
Da je treba narediti veliko več za redna delovna mesta in zaposliti ljudi v redna delovna razmerja, je prepričana tudi poslanka SDS in predsednica strankinega ženskega odbora Alenka Jeraj. Po njenih besedah izkušnje iz tujih držav tudi kažejo, da je med malimi delavci več žensk. Kot pravi, so zadovoljni, da zakon ne bo začel veljati, da ne bodo čez nekaj let ugotavljali njegov učinek na zmanjšanje rodnosti. Tudi ona je opozorila na vse slabši socialni dialog s strani vlade.
Rezultat današnjega referenduma o zakonu o malem delu je bil za prvaka SNS Zmaga Jelinčiča pričakovan. "To je prvi pokazatelj sesutja aktualne koalicije - SD, Zares, LDS in DeSUS, in škoda je, da bomo morali počakati še do naslednjih volitev," je za STA izjavil Jelinčič.
"Ljudje imajo polno glavo pritiska, ki ga izvaja sedanja koalicija, ko ne razume tega, da mora poseči in udariti po tistih, ki so si nagrabili ogromno denarja in premoženja, ne pa da tolče po tistih, ki že tako komaj živijo in so na robu revščine," je poudaril.
To je za njega prvi pokazatelj sesutja koalicije, ki bi morala po Jelinčičevem prepričanju "že oditi in se za večno posloviti od političnega prostora v Sloveniji".
Zakon o malem delu je padel, ker je bil krivičen za delavce, ki imajo že sedaj najnižji standard, in za študente, da lahko delajo, da preživijo, je za STA dejal poslanec SLS Franc Pukšič. Hkrati je dodal, da je to signal vladi, naj ne vozi več v leru, ampak naj nemudoma odstopi in sproži predčasne parlamentarne volitve.
Ob tem se je Pukšič spomnil na besede Janeza Evangelista Kreka, ki je nekoč zapisal, da je "boj proti oderuhom prva in poglavitna narodna dolžnost".
"Slovenski narod je na današnjem referendumu oderuhom povedal, da hoče pravo delo in ne malo delo. Dejstvo je, da je Slovenija predraga za delovna mesta, ki nimajo visoke dodane vrednosti, zato pa niso krivi delavci, študenti in upokojenci, ampak tajkuni tipa Bavčar, Kordež, Toplek, sinovi Jankovića," je poudaril.
"Ob zaprtju volišč in po prvih preštetih glasovnicah je sicer težko komentirati komaj delne neuradne rezultate, a vseeno trenutni izid na današnjem naknadnem zakonodajnem referendumu o zakonu o malem delu kaže, da so volivke in volivci presodili, da jim ta zakon ne prinaša tistega, o čemer jih je prepričevala vlada, in da si ljudje želijo redno, ne pa malo delo," je v sporočilu za javnost zapisala podpredsednica SLS Olga Franca.
Tudi udeležba je višja kot na zadnjem referendumu o zakonu o RTV Slovenija, kar po njeni oceni zagotovo kaže na to, da so ljudje vsekakor motivirani za odhod na volišča o zakonih, za katere menijo, da so slabi in da jih s svojim glasom proti lahko preprečijo. Ob tem Olga Franca še poziva vlado, naj zaradi "svojih neuspehov na referendumih nikar ne poskuša omejevati te demokratične in ustavno varovane pravice ljudi, da imajo možnost neposrednega odločanja o posameznem zakonu".
Rezultat referenduma o malem delu, ki so ga volivci prepričljivo zavrnili, je odraz podpore, ki jo vlada uživa v javnosti, to je nekje 20 odstotkov, je za STA navedel predsednik DeSUS Karl Erjavec. Prepričan je, da bo izid referenduma o pokojninski reformi podoben, zato je po njegovem mnenju najbolje, da minister za delo Ivan Svetlik odstopi.
S tako nizko podporo po mnenju Erjavca vlada "ni več v stanju, da izpelje kakšno pomembnejšo reformo". Ker so v DeSUS prepričani, da bo izid referenduma o pokojninski reformi podoben, Erjavec predlaga, da vlada ponovno odpre pogovore o pokojninskem zakonu, "sicer bo doživela še težji udarec kot danes".
Premier Borut Pahor ocenjuje, da neuspeh zakona o malem delu na referendumu pomeni tudi glas ljudstva proti vladi. "Ljudje niso glasovali samo proti zakonu, ampak so se izrekli tudi proti vladi, o tem ni nobenega dvoma," je dejal.
Sicer pa premier zakona o malem delu ne označuje kot usodnega, kljub temu da gre za enega od reformnih ukrepov.
Zakon o malem delu je dober zakon, vendar je voljo ljudi treba spoštovati, je v izjavi za javnost po začasnih delnih neuradnih izidih referenduma, ki kažejo na večino glasov proti zakonu, povedal Pahor. Ob tem poudarja, da položaj na področju začasnih in občasnih del ostaja neurejen, slab in neprimeren za čas, ki je pred nami.
"Žal ljudem ne morem ponuditi ničesar, kar bi jim bilo všeč," je na vprašanje, kaj lahko vlada naredi za večjo všečnost pri ljudeh, dejal premier. "Do konca mandata bom delal tisto, za kar mislim, da je prav, ne pa, kar mislim, da je večini ljudi všeč," pravi. Tako Pahor napoveduje, da se bo zavzemal za reformno politiko, dokler bo predsednik vlade.
Tistim, ki so se na referendumu izrekali proti vladi in ne proti zakonu, pa pravi: "Najkasneje prihodnje leto bodo imeli priložnost, da izvolijo novo vlado." Po njegovem mnenju bodo tedaj veliko več pozornosti dobili populisti in demagogi. "Kot prijatelj in državljan, ne kot predsednik vlade, vam rečem: Bojte se jih. Nič dobrega vam ne bodo prinesli," opozarja. "Če bomo v naslednjem mandatu žrtve tega populizma in demagogije, se nam piše gorje," je pristavil.
Ob tem poudarja, da bo nova vlada imela veliko večje težave, kot se to zdi danes. "Če bodo ljudje po vrsti zavračali reforme v Sloveniji do izteka tega mandata, potem bo v naslednjem mandatu težje," opozarja in dodaja, da bo tako vlada v prihodnjem mandatu morala sprejemati bolj trde in varčevalne ukrepe.
Sicer pa ocenjuje, da je vlada v referendumski kampanji "dala veliko od sebe" - veliko več kot pri decembrskem referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Ob tem napoveduje, da bo treba veliko bolj garati, če bo vlada hotela uspeti na referendumu o pokojninskem zakonu.
"Vendar se bo tudi tam zastavljalo vprašanje, ali bodo ljudje odločali o potrebi po pokojninski reformi ali bodo odločali o podpori vladi," opozarja premier.
Po Pahorjevem mnenju je nekaterim drugim vladam lažje voditi reforme kot slovenski. Pojasnjuje namreč, da tudi v drugih evropskih državah vladnih reform ljudje ne podpirajo. Vendar pa je referendumska politika v Sloveniji zelo široka in gredo na referendum tudi tisti zakoni, ki v drugih državah ne morejo, je dejal.
Ob tem je napovedal, da se bodo sedaj osredotočili na uspeh pokojninske reforme, ki je po njegovem mnenju ključna. Referendum o pokojninski reformi bo odločal o enem najpomembnejših vprašanj paketa reform sedanje vlade, je dejal.
"Danes ni več nobenega dvoma, da je to reformna vlada, ljudem bo v zgodovinskem spominu ostalo, da so se na referendumih odločali o stvareh, ki so spreminjale obstoječe stanje, ki očitno ne ustreza zahtevam časa," je poudaril. Sicer pa zaradi padca tega zakona na referendumu Pahor ne pričakuje večjih motenj na finančnih trgih.
Predstavniki koalicijskih strank so izrazili obžalovanje zaradi referendumske zavrnitve zakona o malem delu. Strinjali so se, da bo v prihodnosti treba povečati prepričevanje volivcev, minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je ob tem dejal, da je zavrnitev zakona o malem delu slaba popotnica za nadaljnje reforme.
Predsednica LDS Katarina Kresal je izrazila obžalovanje, da je padel zakon o malem delu. Ta namreč ljudem, ki delajo, ni ničesar jemal, je poudarila. Zaradi odločitve volivcev po njenih besedah upokojenci ne bodo mogli ostati aktivni še po upokojitvi, nezaposleni v času iskanja redne zaposlitve ne bodo mogli delati in si s tem povrniti osebno dostojanstvo, študentje pa ne bodo mogli dobiti uradno priznanih delovnih izkušenj.
Tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v imenu stranke Zares izrazil obžalovanje, da je padel zakon o malem delu. Dejal je, da se je danes odločalo še o marsičem drugem in ne samo o zakonu o malem delu, ki ga po njegovih besedah najbrž veliko ljudi niti ni prebralo. "Odločalo se je o zaupanju v politiko nasploh, ne samo v koalicijsko ali vladno politiko," je poudaril.
Če želimo izpeljati pokojninsko in zdravstveno reformo, je po Gantarjevem mnenju treba povečati prepričevanje volivcev o tem, da gre za dobre projekte, ter tudi spremeniti podobo politike. Udeležba na referendumu kaže na to, da so se nekatere zainteresirane skupine bistveno bolj angažirale pri prepričevanju volivcev, je še dodal.
Minister Ivan Svetlik je dejal, da bo vlada odločitev volivcev na referendumu o malem delu razumela kot nestrinjanje z vsebino predlaganega zakona. Minister sicer meni, da gre za slabo popotnico za nadaljnje reforme, za katere se bodo borili, da bi bile uveljavljene. "Če hočemo stopiti iz krize, je treba storiti odločen korak," je dejal minister. Novi projekti bodo po njegovih besedah zastavljeni bolj odločno predvsem v smislu prepričevanja ljudi.
Težavo sicer Svetlik vidi v tem, da lahko vsaka interesna skupina blokira nepopularne razvojne spremembe. Rešitev vidi v tem, da bi se tako koalicija kot opozicija dogovorili, da je to potrebno v interesu državljanov spremeniti. Glede sodelovanja s sindikati je Svetlik še dejal, da so jim že do sedaj "na neformalni ravni ponujali roko, žal pa je niso hoteli sprejeti". Ob tem je poudaril, da vlada pri pokojninski reformi ne bo popuščala.
Dodal je, da je v prihodnosti treba premisliti, kateri ukrepi bi bili sedaj možni pri regulaciji študentskega dela. Pri tem je kot eno od možnosti omenil tudi drugačno obdavčitev študentskega dela.
Poslanka SD Majda Potrata je dejala, da je bila udeležba na referendumu o malem delu boljša kot tista na referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, kar po njenem mnenju pomeni, da so volivke in volivci vendarle čutili večjo zavezanost, da pridejo izrazit svoje mnenje.
Anomalije študentskega dela bo potrebno odpraviti, da ne bi slabo vplivale na ostale segmente dela, je poudarila. Dodala je, da bi bil rezultat drugačen, če bi bil referendum o malem delu kmalu po študentskih demonstracijah lanskega maja. Referendumski izid sicer po njenem mnenju ne bo vplival na delo koalicije.
Politični analitik Matej Makarovič glede na rezultate današnjega referenduma pravi, da je vprašanje, ali je s to vlado sploh mogoče izvesti kakršnokoli reformo, saj v javnosti nima ugleda. Analitik Vlado Miheljak pa ugotavlja, da vlada nima animacijskega potenciala in avtoritete, s katero bi nagovorila javnost.
Miheljak pravi, da je šla vlada v reforme z nizko podporo. V nizki podpori zakonu pa se kaže tudi nizka podpora vladi, je prepričan. "Ta vlada pač nima v tem momentu animacijskega potenciala, nima avtoritete, s katero bi nagovorila javnost. Zato karkoli bi ta vlada predlagala, bi bila verjetno večina proti," pravi Miheljak.
Dodaja, da je z zavrnitvijo zakona o malem delu ostalo pri sedanjem stanju, ki je najslabše. "Zmagovalci tega referenduma so študentski servisi, ker so ohranili privilegiran položaj, in študentske organizacije", je dejal. Za študente pa meni, da niso dobili ničesar.
Miheljak opozarja tudi, da je ob tem referendumu nastala zanimiva koalicija neoliberalcev, anarhistov in sindikalistov, zraven pa so se pridružile še upokojenske stranke.
Ugotavlja še, da zakon o malem delu ni bil najbolj ključni projekt te vlade, je pa rezultat tega referenduma slaba popotnica referendumu o pokojninski reformi. Pokojninski zakon že tako ali tako nima prav dobrih možnosti, ob tem rezultatu pa bo imel še slabše, pravi Miheljak in opozarja, da bodo tam posledice veliko usodnejše.
Volilno udeležbo ocenjuje za nizko in ugotavlja, da je velika večina volivcev pokazala brezbrižnost. Ob tem izpostavlja, da so bili tisti, ki so glasovali proti zakonu o malem delu, bolj motivirani, da gredo na volišče.
Nasprotno Matej Makarovič pravi, da gre za močno zavrnitev zakona ob udeležbi, ki je za tovrstne referendume visoka.
Izid referenduma je rezultat kombinacije dveh stvari: po eni strani zakona, ki enostavno ni prepričal, in po drugi strani splošno nizkega ugleda sedanje vlade v slovenski javnosti, pravi Makarovič. "To je neke vrste plebiscitarna zavrnitev tako zakona kot vlade, ki ga je predlagala," dodaja.
Iz rezultata referenduma pa po besedah Makaroviča izhaja dvojni nauk. "Po eni strani mora imeti tisti, ki reformo predlaga, dokaj visoko družbeno podporo, po drugi strani pa morajo tudi reforme temeljiti na širokem iskanju konsenza. V tem primeru ni bilo uresničeno niti eno niti drugo," izpostavlja analitik.
"Vprašanje je, ali je s to vlado sploh mogoče izvesti kakršnokoli reformo, ker preprosto ni izpolnjen tisti prvi pogoj, torej ugled tistega, ki reforme predlaga. Mislim, da je to zelo jasna napoved, da bodo tudi vse ostale reforme, vsaj tiste, ki bodo podvržene javnemu preverjanju, dejansko v času mandata te vlade padle," še napoveduje Makarovič.