Vlada kljub drugačni napovedi premierja Boruta Pahorja na četrtkovi seji ni sprejela drugega paketa ukrepov za zmanjševanje učinkov finančne krize. Obravnavo tridesetih varčevalnih ukrepov so preložili na sejo ta četrtek. Predsednik vlade je konec tedna dejal, da je Slovenija zaradi majhnega odprtega gospodarstva zelo odvisna od dogajanj na svetovnih trgih. Po njegovem nobena država ne more zdajšnje finančne in gospodarske krize rešiti sama. Dejal je, da se Slovenija dobro bojuje proti krizi, vendar pa je težava v negativni gospodarski rasti na najpomembnejših slovenskih izvoznih trgih.
S tem se je s Pahorjem mogoče strinjati, s tem, da naj bi njegova vlada dobro vodila boj proti krizi, pa ne. Na Gregorčičevi sploh ne vedo, kako bi se krize lotili. Po mnenju nekaterih ekonomistov to niti ni tako slabo – bolje, da ne naredijo nič, kot pa da z nepremišljenimi ukrepi povzročajo še večjo škodo slovenskemu gospodarstvu. Zadnjo krizo smo v državo uvozili podobno kot prej visoko inflacijo in jo bomo podobno tudi izvozili – tedaj, ko bo industrijska proizvodnja spet začela rasti v naših najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah in bodo slovenska podjetja spet dobila podobno velika naročila kot v zadnjih letih, ko je ves razviti svet jezdil na valovih visoke konjunkture.
Stanje na evropskih trgih pa je iz tedna v teden slabše. Eurostat je v četrtek objavil podatek, da je območje evra v decembru imelo rekorden padec industrijske proizvodnje na mesečni ravni, največje od leta 1991. V velenjskem Gorenju denimo, ki trenutno zaposluje 5200 ljudi, od podjetja pa jih posredno živi kar sto tisoč, se je v prvih dveh mesecih 2009 zmanjšal obseg naročil za 20 do 25 odstotkov. Vodstvo koncerna je pripravilo že več scenarijev za prebroditev kriznih razmer. Januarja so že uvedli 36-urni delovnih in zaposlenim za deset odstotkov znižali plače … Gorenje svojim delavcem že ponuja sporazumno prenehanje delovnega razmerja. V vodstvu družbe pravijo, da v prihodnjih dveh mesecih zagotovo ne bodo odpuščali, če pa se bo upadanje naročil nadaljevalo, je možno tudi odpuščanje.
Menedžerji slovenskih podjetij se bodo morali v sedanjih kriznih razmerah znajti sami in poiskati najboljše rešitve za prihodnost družb, ki jih vodijo. Računati le na vlado, da bi jih rešila iz težav, bi bilo za večino pogubno. Mirjan Kulovec, direktor uspešne družbe Kolpa iz Metlike, v tokratnem intervjuju za Reporter pravi, da je za vsako podjetje bistvena zdrava proizvodnja in vizija. Če ne moreš prodati nekaterih izdelkov, jih boš moral prenehati delati. Tako je v tržnem gospodarstvu. »Nepovratna sredstva po moje niso zdrava, tako kot pridejo, tudi gredo, in podjetja nikakor ne more rešiti državna pomoč. Denarja, ki ga ne zaslužiš, ne znaš ceniti.« Po njegovem bi morala država pomagati pri preobrazbi podjetij, ne pa samo gasiti socialnih požarov s finančnimi pomočmi. Kulovec, podobno kot nekateri drugi gospodarstveniki, nima najboljšega mnenja o državnem sofinanciranju krajšega delovnega časa. Meni, da bi morala država povečati svoje investicije – v cestno infrastrukturo ali v železnice, saj gradbeništvo za seboj potegne tudi druge panoge, in spodbuditi banke, da bodo spet obnovile kreditne linije podjetjem, da dokončajo investicije.
Vse bolj se zdi, da se je Pahorjeva vlada reševanja krize lotila na napačnem koncu. Namesto da bi se predvsem ukvarjala z ukrepi za večjo porabo, ki bi dali nov zagon gospodarstvu, poslušamo bolj kot ne moralistično pridiganje o varčevanju in zategovanju pasov. Varčevanje pa po mnenju ekonomistov pelje v še večjo krizo.
Pahor čisto po nepotrebnem straši državljane in zganja demagogijo s plačevanjem kavic iz svojega žepa. Da bi njegova vlada naredila kaj konkretnega za ljudstvo, da bi spet začelo porabljati, to pa ne. Sedanji premier se rad pohvali, da v boju proti krizi z lastnim zgledom poskuša dajati podobne signale kot novi ameriški predsednik Barack Obama. A v danih razmerah bi bilo bolje, če bi se zgledoval po nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je svoje državljane ob nakupu novega avtomobila nagradila z bonusom 2500 evrov. Tudi v sosednji Italiji so sprejeli podoben ukrep v višini 1500 evrov, v Španiji pa 1200. Pri nas pa ministri Pahorjeve vlade namesto tega raje preštevajo evre za kavice ali pa pijejo čaj in s tem, kako bizarno, rešujejo Slovenijo.