Ob sedanji krizi, v kateri se minister za finance Janez Šušteršič trudi na vsak način znižati javno porabo, da Slovenija ne bi nadaljevala poti po grškem scenariju, je kot naročen predlog strokovnjaka za navtiko Jadrana Furlana. Ima idejo, kako bi država lahko zaslužila od 150 do 200 milijonov evrov na relativno enostaven način.
Ključ je Hrvaška oziroma njena vključitev v Evropsko unijo s prvim julijem prihodnje leto. Ker Hrvaška zdaj še ni članica EU, je v njenih marinah in pristaniščih po ocenah poznavalcev privezanih kar okoli 30 tisoč plovil v lasti rezidentov Evropske unije (seveda tudi precej Slovencev). Na ta način se lastniki plovil iz EU izogibajo plačilu davka na dodano vrednost, ki bi ga morali plačati, če bi plovila privezali v katerikoli državi EU, saj bi šlo za uvoz. Po besedah Furlana večina teh plovil pluje pod zastavo ZDA ali katere druge države z ugodnimi registracijskimi pogoji.
Ko bo Hrvaška naslednje leto postala članica EU, bodo njeni davčni inšpektorji po marinah in pristaniščih lastnikom plovil, ki prebivajo v Evropski uniji, množično zaračunavali DDV, saj bodo vse te barke takrat uradno uvožene v EU. Seveda bi se lastniki temu lahko izognili tako, da bi jih prej prepeljali in privezali v črnogorskih marinah in pristaniščih (Črna gora v kratkem gotovo ne bo članica EU), vendar imajo te zelo omejene zmogljivosti.
Tu bi lahko nastopila Slovenija, ki bi lastnike pritegnila, da bi svoje jahte in jadrnice pred vstopom Hrvaške v EU pripeljali v Slovenijo in jih tako uvozili v EU in seveda DDV plačali pri nas, med državami v regiji imamo namreč najnižji DDV in stroške. Del tako uvoženih plovil bi najbrž lastniki nato tudi registrirali v Sloveniji, kar bi pomenilo nov zaslužek. Pri tem velja upoštevati, da na primer Nemci svojih plovil na Hrvaškem ne bodo peljali v Nemčijo zgolj zato, da bi jih tam uvozili in registrirali. Poudariti je treba, da uvoz in morebitna registracija plovil v Sloveniji ne pomeni, da bi morala biti nato tudi privezana v kateri od naših marin.
Povprečna dolžina teh plovil je okoli devet metrov, zato bi lastniki zanje skupaj morali plačati približno 300 milijonov evrov DDV. Če bi jih zgolj polovica jahte in jadrnice uvozila v Slovenijo, bi z DDV lahko v proračun priteklo 150 milijonov evrov. Zaslužek bi ob verjetni nadaljnji registraciji dela teh plovil ustvarili tudi cenilci plovil, ki bi imeli polne roke dela, zavarovalnice, prodajalci opreme za vozila … Kot dodatek: množica plovil s slovensko zastavo na plovbi po Sredozemlju bi pomenila odlično uveljavljanje Slovenije.
Po mnenju Furlana bi zaradi vsega opisanega Slovenija morala takoj začeti veliko marketinško akcijo na navtičnih sejmih po Evropi, v sklopu katere bi lastnikom plovil razložili ugodnosti, ki jih ponuja Slovenija ob vstopu Hrvaške v EU. Seveda se že zelo mudi, saj bi uvoz na tisoče plovil pomenil velik zalogaj za DURS. Nadaljnja registracija pa bi pomenila veliko dela za Upravo RS za pomorstvo, prav tako cenitev posameznega plovila vzame nekaj časa.
Zanimalo nas je, kaj bodo na ministrstvu za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča storili v zvezi s Furlanovo pobudo. Pravijo, da so se z njo seznanili in jo še podrobno proučujejo. Ministrstvo za finance lahko zadevo prouči z vidika davčnih vprašanj, možnost enostavnega in hitrega postopka registracije plovil v Sloveniji pa bo moralo proučiti še ministrstvo za infrastrukturo in prostor.