Ali hoče Melita Župevc ugotoviti, kateri novinar je pisal o njeni romanci s Tonetom Ropom, in bi zato zasliševala novinarje, ki so pisali za brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres?
Namesto da bi preiskovalna komisija za brezplačne časopise preiskovala javne funkcionarje, za kar je bila ustanovljena, hoče izvajati politične pritiske nad novinarji, ki so pisali za preiskovana časopisa. Po drugi strani se dogajajo mnogo hujše nepravilnosti pri financiranju brezplačnika Dobro jutro in uveljavljenih časopisnih hišah. Bomo kmalu dobili še preiskovalno komisijo, ki bo poleg oranžnega brezplačnika Dobro jutro pod drobnogled vzela tudi lastninjenje Dnevnika, Večera, Dela in Mladine?Po zakonu o parlamentarni preiskavi lahko državni zbor odloča o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, spremembi zakonodaje na določenem področju in v okviru drugih ustavnih pristojnostih. Marca lani ustanovljena preiskovalna komisija o brezplačnikih naj bi preiskovala ustanovitev, izdajanje in financiranje Slovenskega tednika in Ekspresa zaradi obstoja suma, da sta bila izdana z namenom vplivati na državnozborske volitve leta 2008, in sicer v korist političnih strank takratne vladajoče koalicije, oziroma zaradi obstoja suma, da gre za njihovo prikrito (pred)volilno kampanjo oziroma financiranje političnih strank.
Preiskovalno komisijo bi torej morala zanimati morebitna vpletenost javnih funkcionarjev in njihova morebitna kršitev veljavne zakonodaje, novinarji, ki so pisali za brezplačnika, pa niso predmet preiskave ne po zakonu o parlamentarni preiskavi ne po aktu o njeni ustanovitvi. Toda kot je videti iz dosedanjih razprav v parlamentarni komisiji, poslance vladajoče koalicije zanimajo tudi novinarji, predsednica Melita Župevc pa je že napovedala zaslišanje nekaterih izmed njih.
Zasliševalci »krivovernih« novinarjev
Vprašanje pa je, od kod komisiji sploh podatki o novinarjih, kajti iz dosedanjih zaslišanj obeh direktorjev podjetij, ki sta izdajali preiskovana brezplačnika, lahko razberemo, da komisija nima avtorskih pogodb novinarjev. Torej lahko o njih sklepa zgolj na podlagi govoric ali izplačanih honorarjev, ki pa niso dokaz za novinarsko delo. Razumljivo bi bilo, če bi poslance zanimalo, kateri politiki so pod psevdonimi pisali za Slovenski tednik in Ekspres, sporno pa je, da hočejo novinarje zasliševati, ker so pisali za kateri medij.
Kot da v Sloveniji ne bi imeli svobode tiska in se novinarji ne bi smeli samostojno odločati o tem, s katerim medijem bodo kako sodelovali. Robert Teršak, direktor podjetja Zame-tek, ki je izdajalo Ekspres, zato sploh ne bi smel odgovoriti, da so bili med avtorji pokojni nekdanji odgovorni urednik STA Borut Meško, Matej Makarovič, Matevž Tomšič in Dominik Frelih.
Drugače od njega Andrej Lasbaher, direktor Progresije, ki je izdajala Slovenski tednik, ni izdal nobenega novinarja. Pri tem se je skliceval na deseti člen zakona o parlamentarni preiskavi, po katerem lahko odkloni odgovor, če bi s tem spravil sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali v kazenski pregon.
Predsednico Melito Župevc (SD) je še posebej zanimal pisec Gregor Kovačič, čeprav ni navedla razloga, zakaj prav on. Morda je bil pisec članka o tem, kako je Tone Rop (SD) pletel kitke Meliti Župevc. Tadej Slapnik (Zares) se je razburil, zakaj Lasbaher taji imena novinarjev: »Niste nam odgovorili, kdo so bili novinarji ... Povejte, kdo so bili novinarji, ki so delali za Progresijo in pisali za vaš časopis ... Apeliram, da odgovorite in da nam ta podatek daste.«
Zahteval je, da komisiji izroči avtorske pogodbe s posameznimi novinarji, vendar je Lasbaher dejal, da pri njem ne obstajajo več in da jih imajo verjetno avtorji. Nato ga je Slapnik obtožil, da je dokumentacijo uničil, ta pa mu je odvrnil, da je predal vso dokumentacijo, ki jo je imel.
VEČ V TISKANI IZDAJI