Trenutno je najbolj pomembno, da se politika ne vtika v "naše delo in da sprejme pojasnila in razlage, ki jih dajo naši tožilci, ki so strokovnjaki na svojem področju", je glede zadnjih zapletov med pravosodnim ministrstvom in tožilstvom v pogovoru za STA dejala generalna državna tožilka Barbara Brezigar.
Ko ste v sredo zapuščali sestanek tožilcev s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem ste bili videti precej slabe volje. Kaj je bil razlog?
Glede na vsebino sestanka je bilo jasno, da smo predstavniki vrhovnega tožilstva in okrožnih tožilstev predstavili trdne argumente za večino naših stališč, podkrepljene tudi s predstavitvijo konkretnih situacij, ki nasprotujejo sprejemu takšnih obveznih navodil, kot sem jih prejela v mnenje. Kljub temu je minister sestanek zaključil s svojim stališčem, da bo izdal obvezna navodila o izvajanju državnotožilskega reda.
Minister je na sestanku predložil nekatere manjše spremembe navodil, do katerih morate svoje mnenje podati do danes. Lahko te spremembe še kaj spremenijo in ali vam bo odgovor uspelo pripraviti v roku?
Res nas je na mizi ob prihodu na ministrstvo čakal zapis sprememb osnutka obveznega navodila. Minister nam je dal čas do danes, da se do teh sprememb opredelimo. Vendar pa smo v četrtek z ministrstva prejeli nov osnutek obveznih navodil, ki so tokrat tudi obrazložena. Tako sem ministru v četrtek predlagala, da določi razumen rok, v katerem bo mogoče kakovostno pretehtati nov osnutek obveznih navodil in se do njega opredeliti ter ugotoviti, ali je po našem mnenju morda nov osnutek ustrezen. Verjamem, da bo rok podaljšan in računam, da je ministrstvo v novem osnutku upoštevalo naše argumente. Ni namreč dobro, da se s takšnimi zadevami preveč hiti. Gre za resne zadeve, ki zahtevajo svoj čas.
Kaj pa, če bo minister navodila uveljavil, ne da bi upošteval pripombe tožilcev? Obstaja možnost, da jih pravno spodbijate?
Če bodo navodila sprejeta, jih bomo najprej skrbno preučili in ugotovili, v kakšni vsebini so sprejeta.
V izjavi za javnost po sredinem sestanku z ministrom ste dejali, da bodo navodila na tožilstvu povzročila težave, če bodo uveljavljena v prvotni obliki? Kakšne težave ste imeli v mislih?
Govorim o prvem osnutku obveznih navodil, o katerem smo se v sredo pogovarjali na ministrstvu. Še vedno menimo, da navodila spreminjajo državnotožilski red, kar z navodili ni mogoče. Takšna, kot so, bi povzročila veliko nepotrebnega administriranja. Zadeve so že sedaj pregledne. Po osnutku navodil bi moral vodja tožilstva vedno, ko bi odklonil sopodpis tudi zaradi čisto tehničnih razlogov, prevzeti zadevo, namesto, da bi na takšno napako zgolj opozoril tožilca.
Vodje pa so že do sedaj, kadar je šlo za dokončno odločitev tožilca, če se z njo niso strinjali, ravnali pa zakonu in zadevo skladno z zakonom prevzeli in jo rešili sami ali pa dodelili drugemu tožilcu. In tako niso izvajali pritiska nad tožilci, da bi spreminjali svoje odločitve, ki so dokončne. To bo vzelo veliko časa, zadeve pa zaradi tega ne bodo nič bolj pregledne. Pa še cel kup drugih konkretnih situacij je, pri katerih ne gre za primere prevzema zadeve, pač pa za dodelitev drugemu tožilcu zaradi krajše bolniške odsotnosti tožilca in podobno.
Minister pravi, da je treba spis po odklonitvi sopodpisa obvezno predodeliti zato, ker to zahteva zakon o državnem tožilstvu.
To vsekakor ne drži v zgoraj opisanih primerih. Ko je to na mestu, vodje že sedaj brez navodil ustrezno uporabljajo določbo 66. člena zakona o državnem tožilstvu o prevzemu.
Kako pa je bilo s tem v zadevi novinarja Magnusa Berglunda?
Tam je tožilka zavrgla kazensko ovadbo, ker naj bi bila krajevno nepristojna. To je bila napaka, saj zaradi tega ni dovoljeno zavreči kazenske ovadbe, treba jo je poslati pristojnemu tožilcu. Druga napaka pa je bila navedba tožilke, da ljubljansko tožilstvo ni krajevno pristojno, ker je po zakonu v resnici pristojno. Vodja jo je na to opozorila, tožilka pa je svojo napako spoznala in nadaljevala z delom na zadevi. V nadaljevanju je tožilka vodjo nato sama prosila, naj dodeli zadevo drugemu tožilcu. Skladno s svojimi pristojnostmi je vodja to storila.
Bi morala vodja v tem primeru, ko je predodelila zadevo, to pisno obrazložiti?
Lahko bi takšno pojasnilo napisala, čeprav to ni nujno, je pa iz spisa natančno razvidno, da je bila zadeva predodeljena po volji tožilke. Tudi, če bi bilo stališče ministrstva glede te edine zadeve sprejeto v okviru njihovih pristojnosti in ne bi poseglo v tožilsko odločanje, zaradi ene zadeve po našem mnenju ne bilo treba sprejeti obveznih navodil.
Menite, da je celotna zadeva povezana z nadzorom na ljubljanskem tožilstvu nastavek za vašo razrešitev?
Morebitni takšen razlog se mi ne zdi pomemben. Še posebej ne v primerjavi s tem, kako se trenutno javno stigmatizira tožilstvo kot pomembno državno inštitucijo. To ne pomeni, da tudi na naš račun ni mogoča kritika in morebitna opozorila. Ni pa prav, da za negativna mnenja izvemo iz medijev.
Se vam sicer zdi, da imate pri svojem delu zadosti politične podpore?
Trenutno se mi zdi najbolj pomembno, da se politika ne vtika v naše delo in da sprejme pojasnila in razlage, ki jih dajo naši tožilci. Sicer pa vlogo politike vidim predvsem v tem, da ustvarja ozračje, naklonjeno tistim, ki preganjajo kriminal, česar pa zdaj ni dovolj.
Menite, da bo izjava premiera Boruta Pahorja, da si želi, da bi dokončali svoj mandat, to kaj popravila?
Vesela sem vsake izjave, ki podpira delo tožilcev in njihovo neodvisnost. Tako tudi razumem njegovo izjavo.
Ali na drugi strani drži, da se minister Aleš Zalar vse do sredinega sestanka, eno leto ni pogovarjal z vami?
Ne drži, da z ministrom celo leto ne bi imela kontakta. Na tožilstvu nimamo nobenih težav glede komuniciranja z ministrstvom. Vloga ministrstva do tožilstva in obratno nam je na tožilstvu povsem jasna, sodelovanje mora biti. Narobe pa je, da je minister komuniciral s kolegi na prvi stopnji mimo Vrhovnega državnega tožilstva RS.