Položaj političnega direktorja v zunanjih ministrstvih držav članic Evropske unije običajno zasedajo večkratni veleposlaniki nekaj let pred upokojitvijo. Vlada je septembra za političnega direktorja (in generalnega direktorja direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko) na ministrstvu za zunanje zadeve imenovala Mateja Marna (1977). Mož se v dosedanji karieri ponaša predvsem s kabinetnimi zaposlitvami. Zakaj se je zunanji minister Karl Erjavec po natečajnem postopku odločil za njegovo izbiro, čeprav ni bil nikoli veleposlanik?
Na ministrstvu odgovarjajo, da je v skladu s 7. členom zakona o zunanjih zadevah generalni direktor diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik. Novoimenovani generalni direktor oziroma politični direktor Matej Marn je pridobil zahtevani diplomatski naziv pooblaščeni minister že leta 2008 in je v preteklosti uspešno opravljal naloge v. d. političnega direktorja na zunanjem ministrstvu, so nam zatrdili. In še: posebna natečajna komisija uradniškega sveta, ki deluje v okviru ministrstva za javno upravo, je ugotovila, da kandidat izpolnjuje vse razpisne pogoje za imenovanje na položaj generalnega direktorja oziroma političnega direktorja ter dosega vse standarde strokovne usposobljenosti, zato je minister za zunanje zadeve predlagal vladi, da se ga imenuje za pet let.
Kariera Marna kaže, da je okolje zunanjega ministrstva zapustil šele leta 2012. Kot je vlada zapisala v sklepu, je bil od oktobra 2012 do avgusta 2016 razporejen na stalno predstavništvo pri OZN v New Yorku, kjer je bil od oktobra 2012 do avgusta 2013 začasni odpravnik poslov, od septembra 2013 do avgusta 2016 je opravljal naloge namestnika stalnega predstavnika. Tomaž Lovrenčič, ki je bil pred njim v. d. političnega direktorja, je dosegel naziv veleposlanik, to je poudarila tudi vlada, ko mu je vedejevstvo marca podaljšala za šest mesecev, do končanega natečajnega postopka, po katerem je bil izbran Marn.
