Kdo so zmagovalci in kdo poraženci letošnjih volitev poslancev v državni zbor? Glede na volilne izide je odgovor na to vprašanje vse prej kot enoznačen. Med strankami je relativna zmagovalka Svoboda, v volilnem fotofinišu jim je uspel preobrat; za slabih osem tisoč glasov, za en poslanski mandat so premagali SDS.

Robert Golob je relativni zmagovalec volitev in tako zdaj prvi na potezi, da sestavi koalicijo, zbere najmanj 46 poslanskih glasov, da mu predsednica republike Nataša Pirc Musar podeli mandat za sestavo nove vlade.

Pot do 16. slovenske vlade bo tokrat vse prej kot enostavna, saj so volivci močno polarizirano slovensko politiko spravili v pat položaj. Kdorkoli jo bo na koncu sestavljal, se bo moral dogovoriti preko političnega pola.

Samo leva ali samo desna vlada ni mogoča. Svoboda, SD in Levica imajo na eni strani 40 poslanskih sedežev, na drugi strani pa SDS, trojček NSI, SLS in Fokus ter (pogojno) Demokrati 43 poslancev. Levosredinske stranke dosedanje koalicije skupaj tokrat niso dobile absolutne večine poslanskih glasov, v primerjavi z letom 2022 imajo 13 mandatov manj.

Dosedanji opoziciji pa je skupaj uspelo osvojiti osem poslanskih sedežev več; SDS in trojček NSI po enega več, preostalih šest so osvojili Demokrati Anžeta Logarja. Toda še vedno za tri sedeže premalo do absolutne večine (46) poslanskih glasov. Nova razdelitev državnega zbora je namreč takšna, da ne Golobu in ne Janši ne omogoča sestave politično enobarvne koalicije.

Pogovori o novi koaliciji, ki jih je v petek pričel Robert Golob, se lahko letos zelo zavlečejo. Anže Logar, ki je hkrati zmagovalec in poraženec volitev (ne on, ne Eva Irgl in ne Tine Novak, torej vsi trije poslanski prestopniki, niso bili izvoljeni!), napoveduje, da bodo pogajanja potekala tedne, morda celo mesece. Že ve, zakaj to govori. Demokrati in Resnica, dve novi stranki v državnem zboru, imata skupaj odločilnih 11 poslanskih glasov.

Logarju sicer ni uspel veliki met, da bi Demokrati dobili najmanj 20 poslancev, da bi bil potem on kandidat za mandatarja, ki bi poskušal sestaviti »koalicijo politične širine«, a tudi šest poslanskih mest za novo stranko v resnici ni slab rezultat.

Če bi jih Logar dal Golobu, bi imela dosedanja koalicija skupaj z Demokrati absolutno večino 46 glasov, a ta opcija ne pride v poštev, saj Demokrati tako kot Resnica zavračajo sodelovanje z Levico (ne gre pozabiti, da je Logar na zadnjem predvolilnem soočenju izjavil, da Demokrati ne bodo šli v vlado, ki bi jo vodila Golob ali Janša).

Če pa bi Logar šest poslancev dal Janši, pa desnosredinski koaliciji zmanjkajo trije poslanski sedeži do absolutne večine. Da bi predsednik SDS lahko sestavil vlado, bi potem potreboval še najmanj tri poslanske glasove Resnice.

Toda prvi na potezi je vendarle relativni zmagovalec Robert Golob in šele potem, če se mu zalomi, tako kot se je leta 2011 pri sestavljanju koalicije Zoranu Jankoviću (njegova Pozitivna Slovenija je podobno kot letos Svoboda v fotofinišu prehitela SDS), bo dobil mandatarsko priložnost predsednik drugouvrščene stranke.

Pa bi jo Janša ob novem razmerju političnih sil sploh izkoristil? Pred volitvami je namreč večkrat ponovil, da tokrat vlade ne bo sestavljal za vsako ceno. Da jo bo sestavil le v primeru trdne večine.

Edina trdna večina pa je po njegovem absolutna večina poslancev SDS in trojčka NSI. Če se bo Janša držal teh izjav, če tokrat ne bo hlepel po oblasti za vsako ceno, potem vlade ne bo sestavljal – SDS in trojček NSI sta skupaj prejeli le 37 glasov, to pa je devet manj od trdne večine 46 poslancev. Janša ne samo z Jernejem Vrtovcem, tudi z Logarjem ne pride do absolutne večine, saj mu v tem primeru zmanjkajo trije poslanski glasovi.

Predsednik največje opozicijske stranke si je že pred volitvami pripravljal plan B za vsak primer, če SDS ne bo uspelo osvojiti relativne zmage in/ali sestaviti koalicije.

Da bodo raje počakali na naslednjo priložnost, ko bodo še močnejši. Janša je očitno tudi tokrat po zaprtju volišč v nedeljo 22. marca začel novo predvolilno kampanjo za nove, predčasne volitve. Tudi zato izpodbija predčasno glasovanje na nekaterih voliščih in bo v naslednjih tednih ali mesecih poskušal Robertu Golobu čim bolj otežiti koalicijska pogajanja.

V primeru, da bi predsedniku Gibanja Svoboda na koncu vendarle uspelo priti do drugega mandata, pa bo Janša gotovo naredil vse, da bi bila nova, politično heterogena vlada kratkega veka, da bi čim prej odšli na predčasne volitve.

V prihodnjih tednih, mesecih bodo politični žarometi uprti v Anžeta Logarja in Zorana Stevanovića. Še posebej v izvoljene poslance Demokratov in Resnice. Ne pa tudi v Jerneja Vrtovca, ki se je že na začetku koalicijskih pogajanj sam izločil iz politične igre, saj so v NSI zavrnili Golobovo vabilo na petkov pogovor, češ da »upanje za desnosredinsko vlado še tli«. Mar res?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.