Je predsednik stranke Lista novinarja Bojana Požarja, s katero je na volitvah dosegel 0,88 odstotka glasov. Pred volitvami je prevzel obstoječo stranko Lista za Maribor in jo preimenoval, saj bi za novo stranko potreboval najmanj dvesto overovljenih podpisov ustanovnih članov.
Dejansko gre za satelitsko stranko Janševe SDS, saj je lahko z njo nastopal na predvolilnih televizijskih soočenjih in tam napadal Janševe nasprotnike, npr. Marjana Šarca je »razkrinkal«, da se je tajno srečeval z Janezom Janšo.
Podobno politično zlorablja medije, saj je hkrati urednik in lastnik portala Pozareport ter urednik in voditelj oddaje Faktor na TV3, s katerima propagira Janševo SDS in blati njene politične nasprotnike, prav tako tudi novinarje in mediji, ki niso na liniji SDS.
V novinarstvo je v vstopil iz politike. Tako kot je danes vnet privrženec Janševe SDS, je bil pred tridesetimi leti aktiven član Zveze komunistov Slovenije, ki se je ob propadanju totalitarnega režima začela prenavljati v stranko demokratične prenove.
Kot so 14. marca 1989 zapisali v partijskem glasilu Komunist, je bil dejaven v delovni skupini za pripravo dokumenta o prenovi zveze komunistov, ki jo je imenovalo predsedstvo CK ZKS: »V skupini, ki jo je vodil Slavko Soršak, so delali še Milan Balažic, Adolf Bibič, Silva Jereb, Stane Kranjc, Lev Kreft, Sonja Lokar, Borut Pahor, Igor Savič, Emil Štern in Jože Utenkar. Pri delu so pomagali in svetovali Matjaž Maček, Jože Urh, Mirjana Križman, Boris Makoter, Senko Pličanić, Bojan Požar in drugi.«
Mladi Bojan Požar je bil perspektiven kader Zveze komunistov Slovenije. Svojo novinarsko kariero je začel pri Komunistu in nadaljeval kot urednik glasila SDP Evropa.
Požar je bil tudi eden od vidnih in perspektivnih komentatorjev tednika Komunist, glasila Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije. Direktor ter glavni in odgovorni urednik slovenskega Komunista je bil Slavko Gerič, jugoslovanskega pa Vlajko Krivokapić.
Leta 1989, ko se je iztekalo življenje tega komunističnega glasila, je v njem Požar pisal komentarje o zunanji politiki: o politiki do Irana, resoluciji Evropskega parlamenta o Jugoslaviji in pripravah na srečanje neuvrščenih v Beogradu.
Zadnja številka Komunista je izšla 24. novembra 1989, tik pred decembrskim kongresom ZKS, kjer je na njenem čelu Milana Kučana zamenjal Ciril Ribičič. Januarja 1990 je sledil zadnji kongres ZKJ, na katerem je po odhodu slovenskih in za njimi še hrvaških delegatov razpadla nekdanja komunistična partija.
Februarja si je ZKS dodala ime Stranka demokratične prenove, s katerim je nato na prvih demokratičnih volitvah relativno zmagala, absolutno večino pa je dobila koalicija opozicijskih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado.
ZKS je odšla v zgodovino, ostala je samo še SDP, ki je na volitvah leta 1992 nastopila v koaliciji Združena lista in se nato po združitvi strank preimenovala v Združeno listo socialnih demokratov, ta pa leta 2005 v Socialne demokrate.
Po volitvah je SDP ustanovila svoje novo glasilo, ki ga je poimenovala Evropa, izdajalo pa ga je Podjetje Zdaj, ki ga je vodil Dušan Kumer. Za glavnega in odgovornega urednika je imenovala Bojana Požarja. O tem, kako je urejal strankarsko glasilo SDP, pa v nadaljevanju.
