Policija priznava: Migrantski tok po balkanski poti se krepi

Kot so povedali za STA, ukrepe koordinirajo s policijami drugih držav, predvsem Hrvaške. Napadalca iz finskega Turkuja pa nimajo v evidencah.

Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, poslanec SDS Branko Grims je namreč po torkovi seji spregovoril o terorizmu v Evropi in navajal, da se je v zadnjih 14 dnevih oz. vključno z napadi v Barceloni in finskem Turkuju v sredini minulega meseca zgodilo okoli 20 terorističnih napadov, a da za večino manjših in manj uspešnih nismo slišali.

Te pojave sicer spremlja Europol, ki je junija objavil tudi obširno poročilo o terorističnih pojavih v letu 2016, ko so v osmih članicah EU skupaj prijavili 142 "neuspelih, preprečenih in izvedenih" terorističnih napadov. V zadnjih mesecih pa je bila po podatkih policije Slovenija od drugih držav članic obveščena o več kot desetih terorističnih napadih.

Države se sicer obveščajo o terorističnih grožnjah glede na okoliščine vsakega primera posebej in glede na dejstvo, ali so potrebni izmenjava podatkov in drugi operativni ukrepi v okviru mednarodnega sodelovanja. "Države članice pa obveščajo druge države o vseh večjih in odmevnejših napadih," so navedli v policiji.

V zvezi z napadom v Turkuju je Grims tudi dejal, da je šel napadalec "po podatkih, ki so javno objavljeni," v začetku leta 2016 kot migrant preko Slovenije. Policija je na preverbo STA navedla, da Maročana, ki je priznal napad, 22-letnega Abderrahmana Bouananeja v policijskih evidencah nimajo, prav tako ne Abderrahmana Mechkaha, kot se je sprva predstavljal finski policiji.

Grims je opozoril tudi na možnost novih migracij čez Slovenijo, saj je z ukrepi Italije tok migracij čez Sredozemlje bistveno okrnjen, rezultat tega pa je, da se krepi pritisk na balkansko pot, ki se ponovno odpira.

Statistični podatki policije res kažejo, da se migrantski tok po balkanski poti trenutno nekoliko krepi, saj je do konca avgusta policija zabeležila 1203 ilegalne prehode mej, kar predstavlja 130-odstotno povečanje glede na isto časovno obdobje v lanskem letu.

"Navkljub zaprtju balkanske poti je dogajanje v tem območju dinamično. Smeri potovanj migrantov se spreminjajo, v iskanju možnosti nadaljnjega potovanja migranti in organizatorji ilegalnih potovanj iščejo najlažje možnosti prestopanja meja. Pri tem se prilagajajo ukrepom policij na poti. Ne glede na to, policija intenzivno in uspešno odkriva nove skupine in posameznike, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem," so za STA zagotovili na slovenski policiji.

Ta ukrepe koordinira s hrvaško in drugimi policijami na poti in v ciljnih državah. Kot so navedli za STA, razprava in izmenjava informacij o ilegalnih migracijah ter oblikovanje skupnih ukrepov potekajo s povečano intenzivnostjo tudi v okviru mednarodnih aktivnosti ministrstva za notranje zadeve oz. policije.

Policija je postregla tudi z zadnjo statistiko glede prosilcev za azil. Na 5. september je bilo v Sloveniji nastanjenih 236 prosilcev za azil. Iz naslova premestitvene sheme pa je bilo v Slovenijo do zdaj premeščenih 217 oseb iz Italije in Grčije. "Maja, junija in avgusta 2017 smo podali nove zaveze za sprejem oseb iz Grčije in Italije, v naslednjih dneh pa bomo podali zaveze za celotno kvoto," so še pojasnili na policiji.