Policija: Podatek o 150 skrajnežih v Sloveniji ni ugotovitev policije

Na seji komisije je namreč Marjan Miklavčič z ministrstva za pravosodje dejal, da je v Sloveniji po oceni policije okoli 150 posameznikov, ki so v vsakem času sposobni storiti skrajno dejanje. Dodal je, da se mu za tako majhno družbo to zdi "dokaj visoka številka".

Kot pojasnjujejo na GPU, se Slovenija "od poosamosvojitvenega obdobja ni srečevala z ekstremističnimi dejanji po vzoru tujine, kjer je bilo v zadnjih nekaj letih izvršenih več napadov na posamezne deprivilegirane skupine, odgovornost za te pa so največkrat prevzeli pripadniki skrajnih skupin".

Umori posameznikov ali družin, nastavitve eksplozivnih naprav ter požigi so samo med najhujšimi oblikami, s katerimi se srečuje EU na področju ekstremistične dejavnosti. Podobno velja tudi za agencijo Europol, ki sicer nima natančne definicije, vendar pa tovrstna dejanja opredeljuje kot "nasilna kazniva dejanja s politično konotacijo".

Ker v Sloveniji podobno kot v drugih državah EU definicije ekstremizma nimamo, slovenska policija vsa odklonska ravnanja, ki so kot taka prepovedana in inkriminirana, obravnava bodisi v obliki prekrška bodisi v obliki kaznivega dejanja, brez razlike in ne glede na ideološko, versko ali interesno konotacijo, pojasnjujejo na GPU.

Zakon torej jasno določa, kaj je prepovedano ravnanje in kaj ne. Ob tem pa na GPU vendarle izpostavljajo določena kazniva dejanja, ki imajo določene elemente ekstremnega nasilja. Gre denimo za grožnje, izsiljevanja, poškodovanja tuje stvari.

Med letoma 2005 in 2013 je policija tako obravnavala 29 primerov, ki so bila zaznamovana z ekstremnim nasiljem, tudi takšnih, kjer je bilo napadeno življenje oz. zdravje ljudi. Policija je poleg tega obravnavala tudi 79 drugih kaznivih dejanj, katerih zaznani motiv je bila prav tako politična, rasna, narodnostna in verska nestrpnost, so še pojasnili na GPU.