Po predlagani reformi zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, če je dopolnil 65 let in ima vsaj 15 let zavarovalne dobe, lahko pa se upokoji tudi že pri 60 letih, če ima 40 let zavarovalne dobe. Pri tem zakon predvideva tudi nekatera prehodna obdobja do leta 2019, v katerih se potrebna starost zvišuje postopoma.
Po veljavnem zakonu se lahko ženska s 15 leti zavarovalne dobe upokoji pri 63 letih, moški pa pri 65 letih. Obenem se lahko zdaj zavarovanec upokoji že pri 58 letih, če ima 40 (moški) oziroma 38 (ženske) let zavarovalne dobe. Po predlagani reformi bi bili torej oboji izenačeni.
Vladni predlog predvideva znižanje starosti za upokojitev zaradi otrok in služenja vojaškega roka. Tako se potrebna starost za upokojitve za vsakega otroka zniža za osem mesecev, pri čemer se starostna meja znižuje od 60. leta in se ne more znižati pod 58 let. Zaradi vojaščine pa se moškim starost za upokojitev znižuje za obdobje dveh tretjin obveznega služenja vojaškega roka, prav tako največ do 58. leta.
Zdaj veljavni zakon glede tega določa, da se zavarovancu starostna meja za enega otroka zniža za osem mesecev, za dva za 20 mesecev, za tri pa za 36 mesecev. Za vsakega nadaljnjega otroka pa se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev. Pri tem si je lahko ženska starostno dobo z omenjenimi bonusi nižala do 56. leta starosti, moški pa do 58. leta starosti. Po zdaj veljavni ureditvi se moškemu starostna doba zniža za celoten čas služenja vojaškega roka.
Za upokojitev pred polno starostjo (65 let) so zaradi preprečevanja prezgodnjega upokojevanja predvideni odbitki oziroma malusi, in sicer 0,3 odstotke manjša pokojnina za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo. Po zdajšnji ureditvi so odbitki odvisni od tega, koliko let zavarovancu še manjka do upokojitve, gibljejo pa se od 0,3 odstotka na mesec navzdol.
Za tiste, ki ostanejo zaposleni tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi, pa predlog uvaja bonus - vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65. leta starosti. Bonuse pri odmernem odstotku v primeru, da se zavarovanec ne upokoji takoj, predvideva tudi zdajšnji zakon, ne predvideva pa dodatka 20 odstotkov pokojnine pri plači.
Prav tako vladni predlog podaljšuje obračunsko obdobje za odmero pokojnine z zdajšnjih 18 na 28 let, obenem pa predvideva tudi možnost izvzema treh najmanj ugodnih let.
Vladni predlog sicer predvideva tudi informativne osebne račune, ki bi omogočali vpogled v podatke o plačanih prispevkih, s čimer želijo dodatno krepiti preglednost pokojninskega sistema. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi tako za vsakega zavarovanca vodil informativni osebni račun s podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih in plačanih prispevkih po posameznih letih ter o priznani delovni dobi. Kot piše v predlogu, mora zavod možnost vpogleda v informativni osebni račun vzpostaviti najpozneje do začetka leta 2014.
Zavod na podlagi podatkov davčne uprave enkrat letno zavarovancem posreduje obvestilo o obračunanih in o plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto. Zavarovancu, ki dopolni 58 let starosti, pa mora zavod po uradni dolžnosti posredovati informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine.
Letna uskladitev pokojnin se po predlogu opravi ob izplačilu pokojnin za mesec februar tekočega leta. Pokojnine se tako uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane v preteklem letu, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano v letu pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v primerjavi z letom prej. Takšno usklajevanje sicer predvideva tudi koalicijska pogodba.
Predlog pa vsebuje še varovalko, ki zagotavlja, da pokojnine v nobenem primeru ne morejo realno padati, saj uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih stroškov.
Po predlogu bi iz pokojninske blagajne izvzeli tudi vse pokojnine in izplačila, ki nimajo osnove v plačevanju socialnih prispevkov, in jih prenesli drugam.