Foto1 Svet24.si

Pomurski policisti iščejo ukraden traktor

Ariana Grande Svet24.si

Ariana Grande spregovorila o nasilju na ...

tomaž-ročnik Necenzurirano

Enemu najbogatejših Slovencev rubijo vilo na Krku

brecelj golob vlada Reporter.si

Erik Brecelj še ni obupal nad Golobom, ki mu je ...

Luka Dončić, Mirjam Poterbin Ekipa24.si

Ste jo videli? Dončićeva mama na parketu v ...

Marylin ni mogla brez čudežnih injekcij, ki so delovale tudi na njeno psiho Odkrito.si

Vse je bilo v njegovih rokah ... Tudi ona

slovenija Ekipa24.si

Kakšno presenečenje! Kakšno glasbo vrtijo naši...

Slovenija

Poglejte, kakšne regrese so letos izplačala slovenska podjetja: 2462 evrov evrov so dali v ...

Deli na:
Poglejte, kakšne regrese so letos izplačala slovenska podjetja: 2462 evrov evrov so dali v ...

Fotografija je simbolična. - Foto: Pixabay

Ena od pomembnih delavskih pravic je regres za letni dopust, ki ga morajo delodajalci v višini najmanj minimalne plače izplačati do 1. julija. Neizplačil je iz leta v leto manj, še vedno pa so prav tovrstne kršitve med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij. Med najbolj radodarnimi plačniki sta letos Nova KBM in Telekom Slovenije.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Ta za letošnje leto znaša 1253,90 evra bruto, ker je regres od leta 2019 do višine povprečne bruto plače oproščen vseh prispevkov in dajatev, mora torej delavec dobiti najmanj ta znesek v celoti. Regres je lahko tudi višji, če je v kolektivni pogodbi ali o pogodbi o zaposlitvi določeno drugače.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico do sorazmernega dela regresa. Če je zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu - v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Delavcu ob neizplačilu ostane le tožba

Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je v Sloveniji vedno manj, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredovala Finančna uprava RS. Takih, ki so predlagali obračune za izplačilo plač, ne pa tudi obračunov za izplačilo regresa za letni dopust, je bilo denimo lani skupaj 8807, predlani 9057, leta 2021 10.383, leta 2018 pa 26.803.

Regres ureja 131. člen zakona o delovnih razmerjih, za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pa je pristojen Inšpektorat RS za delo. Tam se na povpraševanje STA o stanju na tem področju kljub večkratnim prošnjam niso odzvali, iz njihovega poročila za leto 2022 (za lani še ni na voljo), pa je razvidno, da so kršitve, povezane s plačilom za delo, med katere sodi tudi izplačilo regresa, še vedno najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij.

Inšpektorji so v letu 2022 v zvezi z delovnimi razmerji ugotovili 3416 kršitev, kar predstavlja skoraj 56 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju nadzora delovnih razmerij. Med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo so predlani najbolj izstopale prav kršitve v zvezi z regresom za letni dopust. Na inšpektoratu so jih našteli 1891.



Delavci se lahko torej v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja s prijavo, v kateri morajo biti navedeni konkretni podatki o domnevnih kršitvah in natančni podatki o delodajalcu, obrnejo na inšpektorat.

A inšpektor za delo lahko delodajalca kaznuje oz. sankcionira le za že storjene prekrške in mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje predpisov v bodoče, ne more pa doseči poplačila terjatev iz naslova dodatkov za delo in regresa delavcu. Delavec, ki želi doseči izplačilo regresa, ima tako za to na voljo le tožbo zoper delodajalca. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih lahko denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Institut regresa tudi orodje v bitki za delavce

Medtem pa so v nekaterih podjetjih pri izplačilu regresa precej radodarni in se odločajo tudi za zneske močno nad minimalno plačo. S tem v času, ko se na trgu dela bije oster boj za delavce, ta institut uporabljajo tudi kot orodje za nagrajevanje, stimuliranje in privabljanje delavcev.

Regrese nad 2000 evrov so letos denimo izplačali NKBM (2462 evrov), Telekom Slovenije (2427 evrov), NLB (2348 evrov), Salus (2348 evrov), Luka Koper (2333 evrov), Goodyear Slovenija (2318 evrov), Krka (2318 evrov), Kad (2300 evrov), Slovenski državni gozdovi (2280 evrov), Impol (2280 evrov) Zavarovalnica Sava (2200 evrov), Belektron (2200 evrov), LTH Castings (2200 evrov), Dars (2170 evrov) in 2TDK (2150 evrov).

Lidl, Spar, Slovenski državni holding, Pošta Slovenije, Cinkarna Celje, Steklarna Hrastnik, Hidria in večina družb skupine Sij so zaposlenim namenili 2000 evrov.

Od drugih podjetij v (delni) državni lasti je v medijih zaznati še Petrol z regresom v višini 1850 evrov, zneska pa denimo še nimajo določenega v Slovenskih železnicah in Zavarovalnici Triglav.

Javni uslužbenci so letos prejeli regres v višini minimalne plače.