Leta 2016 je bilo na državna tožilstva podanih kazenskih ovadb za skupno 27.647 znanih storilcev, od tega jih je bilo 25.286 polnoletnih, 1258 mladoletnikov in 1103 pravnih oseb. Na generalnem državnem tožilstvu ob tem izpostavljajo, da vse od leta 2012 število ovadenih znanih storilcev pada.
Lani se je v primerjavi z letom 2015 število ovadenih znanih storilcev zmanjšalo za štiri odstotke oz. 1184 oseb. Število ovadenih mladoletnikov se je v primerjavi z letom 2015 zmanjšalo za 4,5 odstotka, število ovadenih pravnih oseb pa kar za 20 odstotkov, je razvidno iz poročila.
Tožilstva so v letu 2016 prejela tudi 42.570 ovadb zoper neznane storilce. V primerjavi z letom poprej je število teh ovadb upadlo za pet odstotkov oz. je bilo ovadenih 2140 neznanih oseb manj. Statistika tožilstev še kaže, da je bilo od 27.647 odkritih storilcev dejansko ovadenih 26.054 znanih storilcev.
Vsa okrožna državna tožilstva z izjemo ptujskega so po navedbah iz poročila v letu 2016 rešila več več ovadb zoper polnoletne storilce, kot so jih v tem letu prejela. Rešenih je bilo 69 odstotkov vseh ovadb (leta 2015 68 odstotkov). Tudi pri obravnavi mladoletniške kriminalitete so tožilstva rešila sorazmerno več ovadb, kot so jih prejela, z izjemo okrožnih državnih tožilstev v Kopru in Novi Gorici ter specializiranega državnega tožilstva.
Na zadnji dan lanskega leta je bilo nerešenih 11.594 ovadb zoper polnoletne storilce, 60 odstotkov jih je bilo v rokah državnih tožilcev, kar je nekoliko manj kot leto poprej. Nerešenih je bilo tudi 327 ovadb zoper mladoletnike, 83 odstotkov se jih je nahajalo pri tožilcih. Nerešenih je bilo tudi 1244 ovadb zoper pravne osebe, od teh jih je bilo pri tožilcih 52 odstotkov.
Tožilstva so v lanskem letu skupno rešila 27.204 ovadbe zoper polnoletne storilce, od tega so jih zavrgla 16.280 oz. 62 odstotkov. Zahtevo za preiskavo so tožilci vložili v primeru 3595 ovadb zoper polnoletne storilce, neposredne obtožne predloge pa v 6748 primerih.
Pri 1335 rešenih ovadbah zoper mladoletnikov so tožilci lani zavrgli 768 ovadb (58 odstotkov), v preostalih primerih pa so vložili zahtevke za pripravljalni postopek. Pri 1472 ovadbah zoper pravne osebe so jih tožilci zavrgli 81 odstotkov oz. 1185, zahtevo za preiskavo so vložili v 11 odstotkih (162), neposredne obtožne predloge pa v 123 primerih.
Tožilstva so sicer v lanskem letu dosegla obsodilne sodbe za 2744 oz. 86 odstotkov polnoletnih storilcev, kar je 10 odstotkov manj kot leta 2015. Delež obsodilnih sodb je sicer primerljiv s tistim iz leta 2015, ko je bil 87 odstotkov. V postopkih zoper mladoletnike je bil v 61 odstotkih izrečen sklep oz. sodba, kar je 16 odstotkov več kot leta 2015.
Poleg tega so tožilci v minulem letu dosegli tudi 53 obsodilnih sodb zoper pravne osebe, kar kaže na 68-odstotno uspešnost tožilcev v teh zadevah. V primerjavi z letom 2015 se je delež obsodilnih sodb nekoliko zmanjšal, saj je tedaj znašal 71 odstotkov. Ob tem na tožilstvu poudarjajo, da se je upoštevajoč podatke iz let 2011-2014 še vedno kaže trend naraščanja deleža obsojenih pravnih oseb.
Izmed 2477 v letu 2016 obsojenih polnoletnih storilcev jih je bilo 1437 obsojenih na zapor, 543 na denarno kazen, 5415 na pogojno kazen, 47 pa na sodni opomin. Med 284 mladoletniki, ki so jim bile izrečene odločbe sodišča, jih je osem dobilo kazen, zavodske ukrepe je sodišče izreklo šestindvajsetim, 317 pa jih je prejelo izvenzavodski ukrep.
Sodišča so v letu 2016 obsojenim pravnim osebam v 53 primerih izrekla obsodilne sodbe, v 10 primerih denarno kazen, v 41 primerih pogojno obsodbo, v treh primerih pa odvzem premoženja.
Ob tem tožilstvo v poročilu izpostavlja, da sodišča tožilstev ne obveščajo o pravnomočnosti sodb o odvzemu koristi in odvzemu premoženjske koristi, niti ni take zaveze v zakonodaji.
Opozarjajo še, da bi bilo treba nujno določiti dolžnost zbiranja podatkov v integriranih evidencah policije, tožilstva in sodišč, ki bi zagotovile sledljivost zavarovanega premoženja, pregled nad potekom postopkov in rezultati dela, torej izvršitvi sodb in izkupičku. To je namreč ključno za oceno uspešnosti dela.
Opozarjajo tudi, da v praksi ni zaživelo delovanje specializiranih preiskovalnih skupin na podlagi zakona o kazenskem postopku. Zahtevnejši primeri se tako rešujejo z neposrednim sodelovanjem preiskovalcev različnih državnih organov, katerih delo pa ni pravno formalno urejeno skladno z določbami zakona o kazenskem postopku. Nasprotno pa uspešno poteka sodelovanje v okviru finančnih preiskovalnih skupin, ki se ustanavljajo na področju odkrivanja premoženja nezakonitega izvora.
Tako je bilo lani odrejenih 18 finančnih preiskav po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Vloženih je bilo 10 predlogov za začasno zavarovanje in prav toliko jih je bilo odrejenih, vložen je bil en predlog za začasni odvzem in en je bil tudi izveden. Opravljeni sta bili dve finančni preiskavi, ki sta bili v tem letu tudi zaključeni, a brez vložitve tožbenega zahtevka, in vloženih 13 tožb zaradi odvzema. Skupna vrednost tožbenih zahtevkov je znašala dobre 4,3 milijone evrov, je še razvidno iz poročila tožilstva za leto 2016.
