Podržaj o kritikah na njegov račun: Najlažje je s prstom kazati na drug

Po decembrskem pobegu dveh pripornikov iz koprskega zapora so mediji objavljali več izjav nekdanjih zapornikov o domnevno nezakonitem dogajanju v zaporih, od trgovanja s prepovedanimi dobrinami do podkupljivosti pravosodnih policistov. Podržaj je potrdil, da v zaporih odkrijejo veliko prepovedanih predmetov, od telefonov do nevarnih stvari. A je tudi opozoril, da noben sistem ni tako neprodušen, da vanj ne bi bilo mogoče kaj prinesti. "Šibkejši člen" so po besedah Podržaja lahko tudi zaposleni v zaporu in tudi slabe plače so lahko dejavnik pri tem, tudi zato je primerno nagrajevanje tako pomembno.

Pogoji dela v slovenskih zaporih so se v 24 letih od ustanovitve Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij zelo spremenili. Podvojilo se je število zaprtih, s 700 na 1400, spremenila se je tudi struktura zaprtih, saj je zadnja leta vedno več priprtih. "Letno povprečje v letu 2017 je bilo 263 priprtih, v 2018 pa 318. Dnevno je bilo tudi preko 360 pripornikov v naših zavodih. To pomeni pritisk na spremstva, kar nas zaradi kadrovskih primanjkljajev najbolj obremenjuje. Posledično se nam vrstijo odpovedi spremstev zaprtih na sodišča in v druge ustanove," je pojasnil Podržaj.

Močno jih je prizadel tudi zakon o uravnoteženju javnih financ iz kriznih let, ki jim je za dve leti prepovedal celo nadomeščanje tistih kadrov, ki so odhajali. "Ob tem pa se je vsebina dela pravosodnih policistov bistveno spremenila in je ta poklic bistveno zahtevnejši kot je bil, ker smo spoštovanju človekovih pravic zaprtih oseb in zaposlenih dali veliko večji pomen. A zaradi vsega naštetega imajo obstoječi zaposleni veliko nadur, so preobremenjeni, nezadovoljni in izgoreli," je pojasnil Podržaj.

V celotni upravi bi potrebovali dodatnih 138 pravosodnih policistov in 29 strokovnih delavcev, je ponovil Podržaj in spomnil, da so jim za zdaj odobrili 30 novih zaposlenih, kar je napredek. Je pa izpostavil, da od razpisa za novega pravosodnega policista do dne, ko izbrani kandidat lahko začne samostojno delati, preteče vsaj leto in pol, toliko časa namreč trajajo usposabljanje in vsi drugi postopki.

Na zadnje razpise se ne javi tako veliko kandidatov, kot bi si želeli, a kljub temu po besedah Podržaja ne vzamejo vsakogar. "Naših kriterijev ne spuščamo. Kandidati morajo tudi čez psihološke teste, da preverimo primernost posameznika. Postopek je temeljit in je relativno malo lukenj, skozi katere bi lahko v sistem vstopili neprimerni kandidati. V preteklosti je bilo žal drugače in prav pretekle izkušnje so nas naučile, da smo rigorozni pri izbiri," je pojasnil.

Kadrovsko okrepitev bi lahko prineslo tudi prezaposlovanje vojakov, ki po dopolnjenih 45 letih starosti ne morejo več službovati v vojski, med pravosodne policiste. Predloga, ki je v penološki stroki sicer sprožil pomisleke na račun primernosti oseb, ki so delale v tako represivnem sistemu kot je vojska, za delo z zaprtimi, Podržaj ne zavrača. A kot je poudaril, želijo imeti možnost veta na posameznika, ki bo po njihovih ocenah in standardih neprimeren.

Za uresničitev te ideje bo treba spremeniti zakon o javnih uslužbencih in zakon o sistemu plač v javnem sektorju, a pogovori tečejo, je dejal Podržaj, ki ocenjuje, da bi prve vojake v svoje vrste lahko sprejeli najprej v letu 2020.

A velik problem so tudi odnosi in nezadovoljstvo zaposlenih, ki izhajajo iz let preobremenjenosti in slabih plač, priznava Podržaj. Po pobegu dveh pripornikov in napadu na pravosodnega policista se je javno izražanje nezadovoljstva stopnjevalo, vrstijo se anonimke, javna pisma in nastopi v medijih. Očitki iz vrst pravosodnih policistov letijo prav nanj. Nazadnje v četrtek ga je sindikat državnih organov pozval k odstopu. Podržaj na sindikalne očitke odgovarja, da je "najlažje s prstom kazati na druge" in sindikatu zameri, da skuša namesto za pogajalsko mizo zadeve reševati javno.

Težava so tudi zaporski objekti, ki so stari, večina sploh ni bila grajena za dejavnost zapora. "Zadnjih 15 let se je le krpalo luknje, kakih resnih investicij ni bilo," je opozoril za STA. Za pravosodno ministrico Andrejo Katič so pripravili natančen popis in ovrednotenje potreb za naslednjih pet let. Vsi zaporski objekti bi med drugim potrebovali energetsko prenovo, novo tehnično varovanje in obnovo voznega parka, novo opremo bi rabili tudi zaposleni, veliko več bo treba vložiti v usposabljanje vseh zaposlenih, je naštel Podržaj, ki na vprašanje o oceni potrebnih sredstev za to pravi, da "govorimo o milijonih".

Ministrstvo za pravosodje že dela na projektu dograditve ženskega zapora na Igu ter gradnji novega moškega zapora v Dobrunjah pri Ljubljani, ki bi nadomestil sedanjega na Povšetovi. Ocena vrednosti tega projekta presega 100 milijonov evrov. Po zakonu so sicer dolžni preveriti tudi možnost javno-zasebnega partnerstva, a za Podržaja je taka ideja z etičnega vidika nesprejemljiva. "Izkušnje iz zasebnih zaporov v ZDA in Evropi pritrjujejo temu. Kjer je prvi motiv zaslužek, ni mogoče zagotoviti dobrih pogojev za zaprte in zaposlene, bistveno več je problemov, kršitev pravic, tudi napadov na zaposlene," je naštel.

Kljub vsem težavam pa Podržaj verjame, da je slovenski zaporski sistem dober. "Ko bomo uspeli izboljšati pogoje, status za zaposlene v zaporih, začenši s plačami, pa se bodo posredno izboljšali tudi pogoje za zaprte osebe," je poudaril. Kot je izpostavil, zadovoljni zaposleni delajo bolje, kar se v službi, kjer delaš z drugimi ljudmi, še toliko bolj pozna.