Podržaj napadel sindikaliste: Slovenski zapori so hoteli za zaposlene v nočni izmeni, ki za tri ure izginejo

Kot je na novinarski konferenci Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), na kateri so pojasnili ugotovitve o decembrskem pobegu dveh pripornikov iz koprskega zapora, pojasnil Podržaj, nekateri pod krinko sindikata poskušajo ustvariti vtis borbe za pravice zaposlenih, "a tu gre za klavrne poskuse opravičevanja slabega dela". "To je borba za zaščito slabih delavcev, ki delajo škodo tudi tistim, ki so dobri," je pojasnil.

Ob tem je spomnil na junijsko dogajanje pred zapori na Povšetovi, kjer so predstavniki sindikatov delavcev, zaposlenih v pravosodju, opozarjali na "kaos v slovenskih zaporih". Kot je dejal Podržaj, so takrat predlagali njegovo zamenjavo in zamenjavo direktorja ljubljanskega zapora, ker je peticijo podpisalo le okoli 100 ljudi, pa bi to moral biti za sindikalne vodje znak, da nimajo podpore med svojim članstvom.

Po Podržajevem prepričanju je njihov namen zrušiti obstoječi sistem prestajanja zaporne kazni v Sloveniji, ker se nekateri v osnovi ne strinjajo s tem, da Slovenija gradi in nadgrajuje sodoben zaporski sistem, v katerem je pomembno tudi dostojanstvo zaprtih in zaposlenih. Kot je dejal, je od junija najmanj petkrat podal pobudo predsedniku Sindikata državnih organov Slovenije Frančišku Verku, da se pogovorijo, a ni bilo nobenega odziva.

Podržaja, kot je pojasnil, žalosti in zdaj tudi že razjezi, če kdo govori, da naj bi bili slovenski zapori hoteli. Poudaril je, da to niso, in povabil vse, da jih obiščejo. Po njegovih navedbah so morda slovenski zapori hoteli za nekatere zaposlene, ker pridejo v nočno izmeno, potem pa jih skoraj tri ure nikjer ni in so za to še plačani.

Tudi direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper Dušan Valentinčič je dejal, da se za nekaterimi neupravičenimi očitki skrivajo posamezniki, ki slabše delajo. Z anonimnimi pismi želijo nekateri obračunati z njim, s Podržajem in tudi z obstoječim konceptom kazni zapora in pripora, je navedel in dodal, da mu Verk poskuša škodovati zaradi nekih starih zamer.

Zavrnil je nekatere Verkove očitke, kot laž je označil denimo Verkove navedbe, da je kot direktor koprskega zapora preprečil predlagan nadzor v sobi, iz katere sta pobegnila pripornika. Nobeden od pravosodnih policistov ni predlagal takega nadzora, je zatrdil Valentinčič.

Po njegovih besedah je neresnično tudi, da kot direktor ne dovoli nadzora v sobah. Pojasnil je, da se ta nadzor ne sme več izvajati kot pred 50 leti, da so včasih policisti 2-3-krat na noč prišli v sobo in posvetili ter tako prebudili zaprte, zdaj pa jim zagotavljajo nepretrgan osemurni počitek. Nadzor je po Valentinčičevih navedbah enako odrejen tudi v drugih zaporih, s hodnikov se pred vrati sob posluša dogajanje v sobah, z zunanje strani se sveti v okna sob, če paznik posumi, da se v sobi kaj dogaja, pa mora odpreti lino in preveriti dogajanje v njej. Natančno je tudi opredeljeno, kako pazniki vstopijo v sobo, da zaščitijo sebe, ker je ponoči na delu manj pravosodnih policistov.

Kot je poudaril Valentinčič, je bilo v noči pobega pripornikov po načrtu varovanja v službi zadostno število policistov. Prav tako je kot izgovor označil očitke, da bi morali imeti boljši video nadzor. V nekaterih zaporih imajo res boljšega, a tak video nadzor, ki bi nadomestil delo policistov, ne obstaja, še posebej če ljudje opustijo svoje dolžnosti, je poudaril. Veliko bolj pomembno kot število policistov je po njegovih navedbah to, da je bil nadzor v noči pobega pomanjkljivo opravljen.

Podržaj je pojasnil, da se število zaposlenih v nočni izmeni od zavoda do zavoda razlikuje predvsem zato, ker ima vsak zavod svoj načrt varovanja, ki upošteva njegove specifike in prostorske razmere. Pobeg iz koprskega zapora kaže, da bi pobeg lahko preprečili s posadko, ki je bila tam, če bi bilo delo opravljeno, kot bi moralo biti.

Tako Valentinčič kot Podržaj sta sicer izpostavila problem pomanjkanja zaposlenih v zaporih, a dodala, da če bi jih bilo več, jih v prvi vrsti ne bi umestili v nočno izmeno, ampak v dopoldansko. Po Podržajevih besedah so po nedavno sprejetih standardih in normativih ocenili, da bi potrebovali še 138 dodatnih pravosodnih policistov in 29 strokovnih delavcev.

Podržaj je Verku tudi očital, da kot sindikalist pred 11 leti, ko je tedanja vlada Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij odobrila več kot 70 zaposlitev, ni protestiral, ko so ti ljudje pozneje ostali na ministrstvu.

Po oceni Verka vodstvo URSIKS le išče dežurnega krivca

Sindikalist Frančišek Verk je za medije danes zavrnil očitke vodstva Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, češ da skuša zaščititi slabo delo v zaporih. Vzrok za pobeg iz koprskega zapora vidi v napaki v sistemu in prvenstveno tudi v napaki vodstva zapora. Direktor URSIKS Jože Podržaj pa po njegovem mnenju zgolj "išče dežurnega krivca".

Verk pri svojih obtožbah na račun Valentinčiča vztraja, v izjavi za medije pa je očitke na svoj račun zanikal. V pogovoru za oddajo Svet na Kanalu A je tudi poudaril, da je javnosti predstavil zgolj informacije, ki jih je prejel od pravosodnih policistov oz. od sindikalnega zaupnika.

Koprskega zapora sam že leto dni ni obiskal, saj da je ugotovil, da se z direktorjem Valentinčičem sindikat ni mogel dogovoriti o izboljšanju razmer. To je po mnenju sindikalista pri sebi vedel tudi Podržaj, a je zadevo pustil pri miru. "Zdaj pač išče dežurnega krivca," je ocenil sindikalist.

Na vprašanje, ali ima informacijo o tem, da paznika naj ne bi opravila svoje naloge, je Verk odvrnil, da tako sicer navaja poročilo in da tako trdi generalni direktor uprave, a sam tega ne more trditi.

Spomnil pa je, da je pobegli sam pojasnil, da je rešetke žagal več kot dva meseca. "To pomeni, da nihče dva meseca teh rešetk ni od blizu pogledal," je poudaril Verk. Po njegovi oceni gre najverjetneje za napako v sistemu, prvenstveno pa najverjetneje tudi za napako koprskega zapora. Za več medijev je Verk tako poudaril, da ne razume poskusa vodstva zapora in uprave zvaliti krivdo na nekatere kolege.

Podržaj in Valentinčič sta poudarila tudi, da je treba spoštovati dostojanstvo zapornikov in jim ponujati tudi možnosti za reintegracijo. Kritična sta bila do predlogov nekaterih, da bi morali v sobo namestiti osebe različnih narodnosti in kultur.

Valentinčič je opozoril tudi na slabo komunikacijo in verbalno nasilje med zaprtimi osebami in pazniki. Z dobro komunikacijo in spoštljivim odnosom do zaprtih oseb je po njegovem prepričanju mogoče ustvarjati primerno klimo, ki je za varnost zapora veliko pomembnejša kot pa ostrejši varnostni ukrepi.