Podjetniški sindikat Gorenja je nocoj po celodnevnih pogajanjih z upravo Gorenja glede višjih plač in ponovne vzpostavitve proizvodnje, ki stoji od torka, z upravo družbe podpisal sporazum, ki med drugim predvideva izplačilo draginjskega dodatka v višini 150 evrov neto, je za STA povedal predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba.
Sporazum so načeloma podprli tudi predstavniki delavcev, vendar sporazuma še niso podpisali, saj ga morajo najprej predstaviti zaposlenim. Tiskovna predstavnica Gorenja Uršula Menih Dokl je za STA povedala, da so se dogovorili o ponovnem zagonu proizvodnje v četrtek zjutraj ob 6. uri, koliko delavcev pa bo zares prišlo na svoja delovna mesta, pa še ni znano.
Kot je pojasnil Zeba, je uprava Gorenja pripravljena draginjski dodatek izplačati že v petek, ne le delavcem v proizvodnji in neposrednih podpornih procesih z najnižjimi plačami, ampak tudi zaposlenimi, ki so na čakanju doma. Prav tako je dogovorjeno, da se pričnejo pogovori z vodstvom družbe za določitev plačne politike v letih 2009 in 2010, podprt je bil tudi predlog uprave o uvedbi 40-urnega delovnega tedna s 1. oktobrom letos, kar pomeni, da bo od meseca oktobra dalje obračunana polna plača za 40-urni delovnik.
Zeba je tudi poudaril, da so vse napake pri izplačilu avgustovskih plač že odpravljene, vse druge morebitne napake pa bodo v prihodnjih dneh reševali v individualnih pogovorih. Predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac pa je predstavnikom sindikata in delavcev zagotovil, da noben delavcev, ki je sodeloval v prekiniti proizvodnje, ne bo utrpel nobenih posledic oz. ne bo šikaniran. Vsi predlogi uprave bi, tako Zeba, veljali za vsa Gorenjeva podjetja v Sloveniji.
Menih Doklova je na vprašanje, ali so delavci zahtevali povišanje plač v višini 150 evrov neto, uprava Gorenja pa jim je bila pripravljena ponuditi 60 evrov neto, odgovorila, da so predlogi šli v drugo smer.
Kot je na novinarski konferenci v Velenju povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, so delavcem s 1. oktobrom ponudili prehod na 40-urni delovnik, 10-odstotni dvig osnovnih plač in izplačilo draginjskega dodatka do konca leta. Bobinac je optimističen, da bodo prišli do dogovora in da bo proizvodnja znova stekla še nocoj ali najkasneje do četrtka do 6. ure. V nasprotnem pa se bo Gorenje znašlo v zelo neugodnem položaju, saj bodo njegovi kupci začeli izdelke naročevati pri Gorenjevi konkurenci.
Uprava Gorenja je po Bobinčevih besedah zagotovila tudi, da ne bodo šikanirali nobenega delavca, ki je sodeloval v prekinitvi dela, omenjeni draginjski dodatek, katerega višino Bobinac ne želi razkriti, pa bodo prejeli le delavci v proizvodnji in režiji proizvodnje. Neuradno naj bi uprava Gorenja delavcem ponujala 60 evrov draginjskega dodatka, ti pa naj bi zahtevali 150 evrov.
Prvi mož Gorenja je tudi pojasnil, da se med pogajanji najbolj zatika pri plačah in pri tem poudaril, da bodo najnižje plače zvišali, vendar ne preko mere in okusa oz. je treba pri dvigu plač zaščiti interese podjetja.
Po Bobinčevi oceni je prekinitvi dela sodelovalo od 300 do 400 delavcev, kar predstavlja tri do štiri odstotke vseh zaposlenih v Gorenju. Poudaril je, da proizvodnja stoji že od torka od 12. ure, podjetje pa je že zabeležilo izpad prodaje v višini štiri milijone evrov. Če se proizvodnja ne bo nadaljevala, tako Bobinac, bo mesečna masa plač zapravljena v naslednjih dveh do treh dneh.
Bobinac je priznal, da je pri izplačilu avgustovskih plač prišlo do tehnične napake, ki je že bila odpravljena, delavci pa so poračun že prejeli na svoje transakcijske račune. Strinja se tudi z dejstvom, da so plače v Gorenju na socialnem robu, čeprav je povprečna plača v Gorenju za osem odstotkov nad panožno.
Minimalna plača v Gorenju znaša 433 evrov neto, delavci v proizvodnji zaslužijo od 500 do 600 evrov neto, povprečna junijska plača pa je znašala 1150 evrov bruto.
Po Bobinčevih besedah solidarnosti med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki so na čakanju, ni več, vzrok prekinitve dela pa vidi tudi v tem, da tisti, ki delajo, zaslužijo le malo več kot tisti, ki so doma na čakanju. To da to je po njegovih besedah problem, ki ga mora rešiti država.
Kot poseben problem je Bobinac izpostavil še visoko obdavčitev dela v Sloveniji, zanikal pa je govorice, da je Gorenje zlorabilo državne subvencije. Od februarja letos je namreč Gorenje iz naslova ukrepa skrajšanega delovnega časa prejelo 2,3 milijona evrov, iz naslova začasnega čakanja na delo pa še niti evra.
Bobinac je opozoril, da je Gorenje svoj dolg do delavcev vedno poplačalo in tako bo tudi naprej. Poudaril je, da je Gorenje avgusta letos doseglo spodoben poslovni rezultat in se znebilo izgube. S pravočasnimi ekonomskimi ukrepi je Gorenje uspešno saniralo krizne razmere, tako da Bobinac pričakuje v prihodnjih mesecih rast prodaje za od 30 do 35 odstotkov. Meni tudi, da se je Gorenje, kjer je trenutno na čakanju 700 delavcev, strokovno optimiralo, imajo tudi 20 milijonov evrov prostega denarnega toka.
Predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba je za STA povedal, da je za njih najbolj pomembno vprašanje dviga plač, ker s predlogom uprave Gorenja ni natančno seznanjen, pa ne more napovedati, ali bodo med nadaljevanjem pogajanj sprejeli predloge, ki jih je predstavil Bobinac. Sindikat namreč zahteva najmanj 10-odstotno zvišanje plač, izplačanih za 40-urni delovni čas, po osnovi, kot je veljala decembra lani. Ta zahteva naj bi veljala za vsa Gorenjeva podjetja v Sloveniji.
Na dogajanje v Gorenju so se danes odzvali tudi v največjem, 25-odstotnem lastniku družbe, Kapitalski družbi (Kad). Kot je novinarjem dejal predsednik uprave Kada Borut Jamnik, se v tako pomembni družbi, kot je Gorenje, konflikti urejajo s pogajanji. "Kaotično stanje v družbi ni v interesu ne zaposlenih, ne lastnikov, ne dobaviteljev, ne kupcev, zato je treba spor po našem mnenju reševati z razgovori, ki se uspešno zaključijo," je dejal.
Na vprašanje, kako bodo kot lastniki ukrepali, je Jamnik dejal, da Kad v Gorenju posluje prek skupščine družbe in nadzornega sveta. Naslednje leto bo volilna skupščina in Jamnik je prepričan, "da bomo prek tega organa lahko vzpostavili način upravljanja, ki bo še izboljšal poslovanje".
Konflikt je šele nastal in kakršnakoli ocena stanja je možna, ko se pogovori sprožijo, je odgovoril na vprašanje, ali uprava še uživa zaupanje Kada. "Priti mora do pogovorov med kompetentnimi posamezniki, ki predstavljajo interesne skupine in deležnike v družbi. Ko se bodo pogovori končali, bodo deležniki lahko presojali uspeh vseh, ki so v pogovore vključeni," je dejal.
Na vprašanje, ali je moč pričakovati zamenjavo predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca, je odgovoril, da je "to popolnoma neumestno". "To absolutno ni stvar lastnikov, ampak nadzornega sveta," je poudaril.
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je za spletne Finance dejal, da razume nezadovoljstvo zaposlenih v Gorenju, ki je nastalo kot posledica nepravilnosti pri izplačilu plač. Minister pričakuje, da bo uprava te nepravilnosti odpravila. "Glede na to, da se po zagotovilih uprave naročila v prihodnjih treh mesecih povečujejo za 30 odstotkov, mislim, da lahko uprava delavcem zagotovi prehod na polni delovni čas, hkrati pa tudi poišče možnosti za povečanje plač," je še dejal. Kot dolgoročno rešitev za Gorenje pa je izpostavil udeležbo zaposlenih pri dobičku v skladu z ustreznim zakonom.
Predsednik države Danilo Türk je poudaril, da je prišla reakcija delavcev kot presenečenje, "saj se je zdelo, vsaj meni, da obstaja dovolj dober dialog med upravo in delavci". Če temu ni tako, je sedaj trenutek, da se vzpostavi dialog, je dodal. "Dialog je sedaj ključnega pomena, zato upam, da bodo delavci in uprava našli skupen jezik in da bodo tudi sindikati našli svojo pravo vlogo ter da bo Gorenje lahko normalno delovalo naprej," je še dejal slovenski predsednik.