Podlubniki uničili rekordnih 2,15 milijona kubičnih metrov lesa

Gre za rekordno vrednost, a na zavodu obenem mirijo, da je bil vrh namnožitve podlubnikov najverjetneje že dosežen, obseg napada pa se bo v naslednjih letih zmanjševal.

Škoda po podlubnikih je bila samo zaradi manjvrednosti lesa od začetka te prenamnožitve ocenjena na nekaj več kot 100 milijonov evrov, so poudarili na zavodu. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ter direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem bosta danes opoldne v Rakovem Škocjanu podrobneje predstavila potek sanacije gozdov po škodi zaradi podlubnikov.

Do srede je bilo letos za posek zaradi napada podlubnikov označenih za 2,15 milijona kubičnih metrov napadenih dreves. S tem smo v letu 2016 dosegli evidentiran obseg napada podlubnikov v lanskem letu, ki je znašal 2,149 milijona kubičnih metrov lesa. To pomeni, da bo v naslednjih dveh tednih leta ta, doslej najvišji posek lesa v Sloveniji, zagotovo dosegel novo rekordno vrednost.

Glede na lansko leto so se poškodbe zaradi namnožitve podlubnikov letos povečale na blejskem in tolminskem gozdnogospodarskem območju, zmanjšale pa na postojnskem, kočevskem, novomeškem, brežiškem in celjskem gozdnogospodarskem območju. V drugih gozdnogospodarskih območjih so poškodbe zaradi podlubnikov približno enake kot lani, pravijo na zavodu.

Gozdarji so posekali in v predelavo, od odkritih s podlubniki napadenih dreves, odpeljali 75 odstotkov lesa oz. 1,62 milijona kubičnih metrov. Realizacija poseka letos napadenega drevja znaša 78 odstotkov v zasebnih in 67 odstotkov v državnih gozdovih. K omenjenemu realiziranemu poseku zaradi podlubnikov so na zavodu prišteli tudi posek lubadark, označenih za posek ob koncu leta 2015. Skupno je bilo zaradi podlubnikov v letu 2016 do sedaj posekanih že 2,01 milijona kubičnih metrov lesa.

"Brez ukrepanja zavoda za gozdove in lastnikov gozdov proti podlubnikom v letu 2016 bi podlubniki zaradi visokega stanja populacije ter velikega razmnožitvenega potenciala teoretično lahko uničili vso smreko v slovenskih gozdovih, tako pa se je njena zaloga zmanjšala za okrog šest milijonov kubičnih metrov, v slovenskih gozdovih pa je smreke še vedno za 30 odstotkov lesne zaloge oz. dobrih 100 milijonov kubičnih metrov," so še pojasnili na zavodu.

Analiza dinamike napada podlubnikov v letnem obdobju aktivnosti tega škodljivca kaže na trend umirjanja napada. Najverjetneje je bil vrh namnožitve podlubnikov že dosežen, obseg napada pa se bo v naslednjih letih zmanjševal, še mirijo gozdarji.

Ob dovolj hladnem vremenu v letošnji zimi se bo razvoj podlubnikov preko zime ustavil do naslednje pomladi, ko lahko pričakujemo nov razvojni cikel podlubnikov, ki bodo uspešno prezimili. Lastniki gozdov morajo nadaljevati s pregledovanjem gozdov oziroma s sanacijo žarišč napada podlubnikov v gozdovih in čim hitreje posekati ter spraviti iz gozda vsa s podlubniki napadena drevesa.

Napad podlubnikov je posledica žledoloma v letu 2014, obseg tega napada pa je odvisen predvsem od odzivnosti lastnikov gozdov pri sanaciji poškodovanih in napadenih dreves iglavcev.

Ocena celotne količine po žledu poškodovanega drevja je znašala 9,3 milijona kubičnih metrov dreves, od katere je bilo posekanih 77 odstotkov poškodovanih iglavcev in 42 odstotkov poškodovanih listavcev. Skupna realizacija sanitarnega poseka po žledu poškodovanega drevja po podatkih zavoda znaša 54 odstotkov.

Zavod za gozdove Slovenije je začel izvajati tudi program obnove gozdov, ki so bili poškodovani zaradi žleda in podlubnikov. Skupno bo zaradi teh naravnih ujm potrebno obnoviti preko 20.000 hektarjev poškodovanih gozdov. Večina poškodovanih gozdov se bo obnovila po naravni poti s pomočjo ukrepov nege gozda, del ali okvirno 2000 hektarjev pa s saditvijo sadik gozdnega drevja.

Obnova s saditvijo sadik se v Sloveniji sofinancira iz državnega proračuna. Letos je bilo obnovljenih 230 hektarjev gozdov. Prve obnove gozdov, ki bodo sofinancirane po sistemu programa razvoja podeželja, so bile izvedene jeseni, in sicer na 60 hektarjih gozdov. Posajenih je bilo 132.000 sadik 10 različnih drevesnih vrst.

Največji delež predstavljajo sadike bukve (66 odstotkov) in smreke (32 odstotkov). Druge vrste sadik so prisotne z manj kot odstotkom (hrast graden, rdeči bor, macesen, lesnika, pravi oreh, gorski javor, divja češnja, črna jelša).