Besedilo predloga zakona v pdf dokumentu najdete na povezavi:
https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade-SZJ/2020/03-2020/tc_1.pdf
Počivalšek: Tistim, ki delajo, 200 evrov kriznega mesečnega dodatka
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je z vključenimi rešitvami zadovoljen, a dodaja, da to "še zdaleč ni vse", saj se je vlada že lotila novega paketa ukrepov. "Ohraniti želimo vsa podjetja in delovna mesta, tudi samozaposlenim zagotoviti finančno pomoč in oporo, da lažje prebrodijo krizo," je na novinarski konferenci ob predstavitvi predloga zakonskega svežnja v boju proti posledicam epidemije koronavirusa dejal Počivalšek.
Zdravko Počivalšek: "Z do sedaj sprejetimi ukrepi smo želeli nasloviti vse dele slovenskega gospodarstva. Pozabili nismo nikogar; od velikih, srednjih, malih in mikro podjetij do samozaposlenih."
"Z do sedaj sprejetimi ukrepi smo želeli nasloviti vse dele slovenskega gospodarstva. Pozabili nismo nikogar; od velikih, srednjih, malih in mikro podjetij do samozaposlenih," je zatrdil. Paket ukrepov "je dober in bo rešil marsikateri problem", je poudaril gospodarski minister in podpredsednik vlade.
Naštel je več ukrepov za pomoč gospodarstvu. Delodajalci bodo tako oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju za tiste zaposlene, ki delajo. Te prispevke bo v celoti pokrila država. Delodajalci pa bodo vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačali mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki bo oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Država bo tudi v celoti pokrila znesek nadomestila čakanja na delo za delavce, to je 80 odstotkov delavčeve plače. Prav tako bo prevzela strošek socialnih prispevkov zanje.
Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjene na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za 12 mesecev. Tudi za kreditojemalce, ki najemajo kredit pri slovenskem podjetniškem skladu ali regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, lahko velja odlog plačila za 12 mesecev, predvideva predlagana rešitev.
Kadar je upnik javni organ, se plačilni rok lahko podaljša za 60 dni. Navedeni rok v veljavi ostane še eno leto po razglasitvi konca epidemije, je poudaril Počivalšek.
Samozaposlenim, enoosebnim gospodarskim družbam in kmetom bo država omogočila izredno finančno pomoč v obliki trimesečnega temeljnega dohodka. Ti bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 25 odstotkov, za april in maj pa po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 50 odstotkov. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
Upravičenci bodo upravičenost do tega dohodka dokazali z izjavo, ki jo bodo prek e-davkov predložili Finančni upravi RS (Furs). Upravičencu, ki bo vložil izjavo do 18. aprila za mesec marec, bo Furs mesečni temeljni dohodek nakazal 25. aprila. Upravičenec, ki bo vložil izjavo od 19. do 30. aprila za marec in/ali april, bo nakazilo prejel do 10. maja. Tisti, ki bo vložil izjavo od 1. do 31. maja za katerega koli od treh mesecev ali vse mesece skupaj, pa bo nakazilo lahko pričakoval 10. junija.
Če se bo izkazalo, da izjava upravičenca o zmanjšanju dohodkov ni resnična, bo moral prejemnik vrniti trikratnik izplačila skupaj z zamudnimi obrestmi.
Zadnji sklop pomoči z gospodarskega resorja pa se nanaša na zagotovitev sredstev integralnega proračuna za spodbujanje naložb iz sredstev Evropskega socialnega sklada in sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gre za podporo raziskovalno-razvojnim projektom in naložbam v raziskave, razvoj in proizvodnjo cepiv, zdravil in zaščitne opreme. Postopki za izbor operacij se bodo izvajali v obliki javnih razpisov, javnih pozivov ali neposredne sklenitve pogodbe.
"S tem, kar smo uspeli zajeti v paketu ukrepov, sem zadovoljen, saj smo odgovorili na stiske tudi najranljivejših skupin, ki jih je epidemija že in še bo prizadela. Še zdaleč pa to ni vse," je poudaril Počivalšek in spomnil, da se razmere hitro spreminjajo. "Zato pripravljamo že drugi paket ukrepov," je povedal in dodal, da bodo v tem drugem paketu med drugim posebej naslovili problematiko turističnih podjetij.
Gospodarski minister je sicer pozitivno ocenil tudi sodelovanje s strokovno posvetovalno skupino strokovnjakov. "Povezali smo se ljudje različnih političnih in svetovnonazorskih usmeritev. To je drža, ki jo moramo ohraniti tudi za čase, ko bo epidemija mimo," je menil.
Minister za obrambo Matej Tonin.
Vlada napoveduje krizni dodatek za obrtnike, velike družine in ranljive skupine
Vlada je v interventni zakon za zajezitev epidemije novega koronavirusa vključila poseben krizni dodatek za različne kategorije prebivalcev, med njimi je predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin na vladni novinarski konferenci na daljavo izpostavil podjetnike, velike družine, študente in druge ranljive skupine.
Matej Tonin: "Nikogar ne puščamo za seboj. Še posebej sem vesel, da se je v tem paketu našlo posebno mesto za obrtnike in samostojne podjetnike, ki so hrbtenica slovenskega gospodarstva."
"Skupaj smo iskali rešitev, da bi ta agresivni in nepredvidljivi koronavirus premagali. Nastal je robusten trimilijardni paket, ki bo pomagal vsem Slovencem. Nikogar ne puščamo za seboj. Še posebej sem vesel, da se je v tem paketu našlo posebno mesto za obrtnike in samostojne podjetnike, ki so hrbtenica slovenskega gospodarstva," je dejal Tonin.
"Če bo hrbtenica zlomljena, bo imela težave celotna Slovenija, ne zgolj gospodarstvo," je nadaljeval. Zato se mu zdi ključno in izjemno pomembno, da smo posebno pozornost posvetili obrtnikom in samostojnim podjetnikom.
Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 25 odstotkov, za april in maj pa po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 50 odstotkov. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
"Ni veliko, je pa toliko, da lahko preživijo, da ne životarijo. Pomembno se mi zdi, da dobijo univerzalni temelji dohodek. Ne le, da so se jim prihodki zmanjšali, nekateri so ostali popolnoma brez dohodkov, ostali pa so jim stroški," je pojasnil Tonin in med drugimi izpostavil predvsem mlade podjetnike, ki so šele pred kratkim začeli podjetniško pot.
Zajeten zakonski predlog nagrajuje tudi tiste, ki so najbolj izpostavljeni. "Naj izpostavim trgovke, ki dan za dnem hodijo v službo, da lahko še normalno jemo in živimo, da se oskrbujemo. Tem bo država omogočila 200 evrov kriznega dodatka," je pojasnil obrambni minister in dodal, da bodo omogočili tudi nagrajevanje ljudi v civilni zaščiti, vojski, policiji in drugih institucijah.
Pojasnil je še sistem pomoči družinam. Vsa izplačila družinske in socialne politike bodo tekla normalo, podaljšani so roki za zaprositve za posebne socialne transferje, ki se tičejo družinskih prejemkov. Dodatna sredstva pa bodo dobile velike družine; tiste s tremi otroki 500 evrov dodatka za veliko družino (100 evrov več kot pred krizo), s štirimi ali več otroki pa približno 700 evrov (200 evrov več kot pred krizo).
Pomoč bo namenjena tudi vsem rednim študentom, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov, izplačan pa bo do 30. aprila.
Pomoč bo namenjena tudi vsem rednim študentom, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov, izplačan pa bo do 30. aprila. Enak znesek velja za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Tonin je napovedal tudi izplačilo kriznega dodatka za upokojence. Upokojencem z do 700 evrov pokojnine bo država izplačala solidarnostni dodatek v treh različnih višinah, in sicer za pokojnine do 500 evrov v višini 300 evrov, za pokojnine od 501 do 600 evrov v višini 230 evrov, za pokojnine od 601 do 700 evrov pa v višini 130 evrov.
Minister za finance Andrej Šircelj.
Šircelj: Finančni učinki zakona določeni za nekaj več kot dva meseca
Finančni učinek zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki je ocenjen na tri milijarde evrov, je določen za obdobje nekaj več kot dveh mesecev in pokriva celotne javne finance, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Vsakršno dodatno trajanje epidemije bi stroške še povečalo, je dodal.
Vsota, ki jo bo morala država na koncu nameniti za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ki so ga prizadeli zdravstvena kriza in ukrepi za zajezitev širjenja epidemije, je tako po ministrovih besedah odvisna od nadaljnjega širjenja epidemije.
V obdobju do konca maja, kolikor je osnovni časovni okvir protikriznega zakona, je treba narediti vse za zajezitev epidemije, je na novinarski konferenci na temo predstavitve zakona povedal minister.
Andrej Šircelj: "Tri milijarde evrov, na kolikor je ocenjen finančni učinek zakonskih ukrepov, se nanaša na vse javnofinančne blagajne."
Tri milijarde evrov, na kolikor je ocenjen finančni učinek zakonskih ukrepov, se nanaša na vse javnofinančne blagajne, je povedal Šircelj, pri čemer bo državni proračun v tem času kril vse dodatne odhodke pokojninski in zdravstveni blagajni, nekaj denarja bo namenil tudi občinam, predvsem za pokrivanje dodatnih odhodkov zaradi spopada z epidemijo novega koronavirusa in bolezni, ki jo povzroča.
Šircelj je med ukrepi s področja finančnega ministrstva menil še oprostitev akontacije davka na dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, in davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 za zavezance, ki opravljajo dejavnost. Gre za akontacije, ki dospejo v plačilo po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020.
V protikriznem zakonu je predvidenih tudi nekaj ukrepov za banke, da bi se te po ministrovih besedah bolj vključile v reševanje težav podjetnikov in prebivalstva. Država bo tako bankam jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti po zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, uveljavljenem danes.
Na finančnem ministrstvu so naknadno pojasnili, da je višina poroštva odvisna od vrste kreditojemalca. Za tiste, ki jim je bilo z vladnim ali občinskim odlokom začasno prepovedano opravljanje dejavnosti, je predvideno v višini 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov, enako velja za kreditojemalce, ki so fizične osebe. V vseh ostalih primerih poroštvo dosega 25 odstotkov zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog.
Poroštvo velja v enako opredeljeni višini tudi v primeru kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene na novo za namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije.
Vlada po ministrovih besedah pričakuje, da se bodo banke aktivno vključile v reševanje težav podjetnikov in prebivalstva. Celotno poroštvo je določeno pri največ 200 milijonih evrov, za njegovo uveljavljanje je zadolžena SID banka.
Za gospodarske družbe, ki so jim banke odobrile odlog plačila kredita, bo po zakonskem predlogu veljala prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.
S predlogom krovnega protikriznega zakona se po pojasnilih finančnega ministrstva nekoliko spreminja tudi omenjeni zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, in sicer na podlagi poziva Banke Slovenije in bank določa, da se bodo obresti na glavnico v času odloga obračunavale, plačevale pa ne.
Zaradi posledic epidemije predlog protikriznega zakona do 31. maja podaljšuje tudi rok, do katerega morajo zavarovalnice Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti letna in revizorjeva poročila. Tudi rok za pripravo in javno objavo letnih in polletnih revizorjevih poročil za javne družbe in za borznoposredniške družbe se podaljšuje do 31. maja.
Ti in drugi ukrepi pomoči prebivalstvu in gospodarstvu so po Šircljevih zagotovilih zasnovani enostavno in bodo temeljili na prijavah, da upravičenci izpolnjujejo pogoje.
Kot ga je dopolnil obrambni minister in prvak NSi Matej Tonin, bodo lahko npr. ukrepe po zakonu koristili podjetniki, ki so marca glede na februar utrpeli vsaj 25-odstotni upad prihodkov in v aprilu in maju vsaj 50-odstotni padec glede na februar. Niso pa ukrepi namenjeni tistim, ki v tej krizi dodatno služijo, je dodal.
Vsi ukrepi v zakonu so namenjeni temu, da po krizi pridemo na enako raven kot pred njo, je zakon strnil Šircelj.
Na vprašanje, na kakšen način bo država zakonske izdatke financirala, je minister odgovoril, da bo glavnina virov prišla iz evropskih mehanizmov, bodisi na ravni ukrepov Evropske centralne banke, proračuna EU in medvladnih kriznih mehanizmov.
Ob tem je spomnil, da se je Slovenija minuli teden že zadolžila za 1,1 milijarde evrov, in da je bila zadolžitev razmeroma ugodna. Minister računa, da bodo obrestne mere v drugem četrtletju ostale ugodne, in da bodo tudi predvideni evropski finančni mehanizmi, o katerih bodo v prihodnjih dneh tekla usklajevanja, na voljo za vse članice.
Aleksandra Pivec
Pivčeva: Vlada s številnimi ukrepi na pomoč kmetom
Čeprav hrane v Sloveniji ne primanjkuje, pa je dostop do nje omejen, je na današnji novinarski konferenci poudarila podpredsednica vlade in ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Izpostavila je pomen kmetijstva in živilsko-predelovalnega sektorja v času epidemije koronavirusa in naštela številne ukrepe vlade, ki se nanašajo na to področje.
"Številni se šele zdaj zavedajo, kako pomemben je živilsko-predelovalni sektor in kako pomembno je delo kmeta. Preskrba s hrano mora biti v nacionalnem interesu vsake države," je ponovila ministrica in se zahvalila vsem, ki skrbijo za nemoteno preskrbo s hrano.
Kot je naštela, je vlada v zakon o interventnih ukrepih za blaženje posledic koronavirusa umestila številne ukrepe, ki se nanašajo na pomoč kmetijskemu sektorju, ribištvu in gozdarstvu. Med drugim vlada z zakonom omogoča finančno pomoč nosilcem in članom kmetij, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, za čas nezmožnosti dela zaradi bolezni covid-19, in sicer je zagotovljena pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače.
Na voljo jim bo tudi izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za tiste, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Za mesec marec jim bo na voljo 350 evrov, za meseca april in maj pa po 700 evrov.
Samozaposleni so za mesec april in maj v celoti oproščeni plačila prispevkov, če dejavnosti ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanjem obsegu, je naštela ministrica.
Znižuje se tudi katastrski dohodek, in sicer se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa se določi v višini 35 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj.
Interventni zakon med drugim nalaga zavodom, da nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije. Nanaša pa se tudi na sezonsko delo v kmetijstvu, saj lahko izvajalec začasnega dela to prekinjeno ali neprekinjeno opravlja brez omejitve.
Pivčeva je izpostavila še nekatere druge ukrepe, ko so povračilo nadomestila delavcem na začasnem čakanju na delo, ter enkratni solidarnostni dodatek za upokojence in druge ranljive skupine. "Solidarnostni dodatek zajel vse upokojence s pokojnino do 700 evrov. Mnogi namreč živijo sami in si ne morejo kupiti večjih zalog hrane oz. obiskovati trgovin," je dejala.
Ob tem se je strinjala, da številni varnostni ukrepi, ki so jih sprejeli, spreminjajo njihove vsakodnevne navade in terjajo prilagoditve. "V torek, ko bodo nakazila pokojnin, naj se v poslovalnice bank in pošt odpravijo le v najnujnejšem primeru, za obisk trgovin naj prosijo sorodnike ali katero izmed organizacij," je dodala.
V protikoronskem zakonu tudi dodatna pooblastila policiji
Predlog velikega zakonskega predloga za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa predvideva tudi podelitev nekaterih novih pooblastil policiji. Med drugim bo lahko spremljala lokacijo tistih, ki se bodo namesto za karanteno odločili za lastno karanteno in bodo za spremljanje podali soglasje, je pojasnil premier Janez Janša.
Predlog zakona predvideva, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi nekatera pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov.
Predlog zakona predvideva, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi nekatera pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov.
Za ta namen smejo dostopati do osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Gre za ime, EMŠO, naslov, podatke o osebnem zdravniku ter podatke iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.
Protokol za izvajanje teh pooblastil med ministrstvoma za notranje zadeve in zdravje ter NIJZ določi vlada s sklepom.
Če policist ugotovi, da oseba krši odrejen ukrep, to osebo privede na kraj, določen v odločbi ali drugem aktu, pristojnemu organu, ki je tak ukrep določil, pa predlaga sprejem strožjega ukrepa, določa zakonski predlog.
Navaja tudi, da bi se pridobljeni podatki hranili najmanj toliko časa, dokler trajajo ukrepi za zajezitev epidemije, a ne dlje kot 30 dni po koncu razglasitve epidemije. Po tem bi se uničili.
Premier Janez Janša je sicer na novinarsko vprašanje o tem, pod kakšnimi pogoji bodo lahko policisti izvajali ta pooblastila, dejal, da nekatera od teh pooblastil policija že ima, nekatera dodatna pa je treba povezati s pogoji, ki jih določa zakon o nalezljivih boleznih.
Če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanja z odločbo ali drugim aktom odrejenih ukrepov, pa bi bodo lahko policisti, če bo zakon sprejet, od mobilnih operaterjev pridobivali podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva osebe, na katero se ukrep nanaša.
Oseba bo sicer za to morala dati pisno soglasje in vse podatke, ki jih bodo potrebovali za takšno spremljanje, in sicer telefonsko številko in IMEI številko komunikacijskega sredstva, denimo mobilnega telefona. Tega bo morala imeti pri sebi ves čas trajanja ukrepov, in sicer v delujočem stanju in z vključeno možnostjo dostopa do lokacije naprave. Prepovedano pa ji bo uporabljati programsko opremo, ki onemogoči, skrije, spremeni ali kako predrugači podatek o lokaciji.
Tudi Janša je poudaril, da "bi bilo možno spremljati gibanje tistih, ki se ne odločijo za karanteno, ampak se odločijo za to, da gredo v lastno karanteno, samo z njihovo privolitvijo".
Predlog zakona sicer določa, da če oseba soglasja ne bo podala, bo pristojni organ "odločil način izvajanja odrejenega ukrepa".
Še pred objavo predloga zakona so se sicer na informacije o možnosti sledenja lokaciji državljanov v sporočilu za javnost odzvali v Levici in med drugim opozorili na poseg v zasebnost državljanov. "Proti epidemiji koronavirusa in njenim posledicam se je treba boriti odločno in solidarno - vendar brez korakov, ki nas vodijo po poti avtoritarnosti. V Levici ne bomo dopustili, da vlada Janeza Janše izredne razmere izkoristi za teptanje naših svoboščin in osnov demokracije," so zapisali.
Vlada zamaknila roke na področju množičnega vrednotenja nepremičnin
Vlada je zaradi epidemije novega koronavirusa zamaknila roke na področju množičnega vrednotenja nepremičnin. Lastniki nepremičnin tako aprila še ne bodo dobili obvestil o novem vrednotenju. Nove vrednosti nepremičnin bodo v evidenci javno razvidne s 1. januarjem 2021.
Množično vrednotenje nepremičnin bi moralo biti končano konec marca, aprila pa naj bi lastniki prejeli obvestila o novih vrednostih. To se zaradi epidemije koronavirusa, ki je zarezala tudi na področje nepremičnin, zdaj zamika.
Množično vrednotenje nepremičnin bi moralo biti končano konec marca, aprila pa naj bi lastniki prejeli obvestila o novih vrednostih. To se zaradi epidemije koronavirusa, ki je zarezala tudi na področje nepremičnin, zdaj zamika.
Zamik rokov na področju množičnega vrednotenja predvideva predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19, ki ga je vlada sprejela ponoči. "Lastniki zaradi spremenjenih tržnih razmer ne bodo dobili obvestil o novem vrednotenju. Prejem tega obvestila se prestavlja," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil minister za finance Andrej Šircelj.
Kot izhaja iz zakonskega predloga, se bodo po novem podatki iz evidence vrednotenja začeli javno izkazovati na dan 1. januar 2021. Lastniki nepremičnin bodo zbirno potrdilo o vrednosti svojih nepremičnin prejeli najkasneje v osmih dneh po začetku javnega izkazovanja podatkov v evidenci, po 1. januarju prihodnje leto pa bodo lahko tudi stekli postopki za uveljavljenje posebnih okoliščin pri vrednotenju posamezne nepremičnine.
Za potrebe uveljavljanja pravic iz javnih sredstev se zamik uporabe novih vrednosti medtem podaljšuje do 30. junija 2021, do takrat pa se kot podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine upošteva tisti, ki je bil določen 26. marca letos, so dodatno pojasnili na finančnem ministrstvu.
