Po ministrici bo še Cerar prepričeval Bruselj, da ni treba prodajati NLB

"Verjamem, da imamo možnost ponuditi ustrezne predloge, ki zagotavljajo pošteno rešitev nastale situacije ter so skladni z duhom in namenom dodeljene državne pomoči, ne zgolj v primeru NLB, ampak so v splošnem skladne z evropskimi pravili dodeljevanja državne pomoči," je poudarila finančna ministrica.

Tako se je odzvala na ponedeljkove navedbe vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer, da sta za koalicijo trenutno nesprejemljivi obe možnosti, ki sta bili izpostavljeni po oktobrskem sestanku v Bruslju, tako prodaja manjšega deleža banke do konca leta kot zamenjava sankcij, zato se zavzema za tretjo pot.

"Izhodišča za sestanek v petek bo vlada obravnavala v četrtek. Glede na to, da sem od včeraj zjutraj v Bruslju, težko komentiram ugotovitve oziroma sporočila, ki jih je koalicija dajala po včerajšnjem sestanku," je še dejala ministrica v povezavi z omenjenimi navedbami.

V povezavi s petkovim sestankom je Vraničar Ermanova izpostavila tudi, da sta se z Vestagerjevo na oktobrskem srečanju dogovorili za intenzivne nadaljnje kontakte, ki potekajo na delovni ravni vse od zadnjega sestanka 26. oktobra v Bruslju. "Glede na to, da se približujemo končnim datumom, je treba te pogovore intenzivirati na vseh ravneh," je pojasnila ministrica in dodala, da je bil petkov datum določen sporazumno.

V petek bo v Bruslju tudi premier Miro Cerar, ki se bo o vprašanju prodaje NLB pogovarjal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Ministrica tega srečanja ni želela vsebinsko komentirati; dejala je le, da je treba vsa vprašanja v povezavi s tem nasloviti na predsednika vlade.

Slovenija se je leta 2013 v zameno za soglasje Bruslja k državni pomoči 100-odstotno državne NLB zavezala k prodaji treh četrtin banke do konca tega leta. Nato je komisija maja odobrila spremembo zaveze: prodaja 50 odstotkov banke do konca leta, 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta.

Vendar je kmalu zatem junija vlada odločila, da zaradi prenizke cene in tveganj zlasti v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev nekdanje LB postopek prodaje NLB zaustavi. Finančno ministrico je zadolžila, da v pogovorih s komisijo poišče alternative.

Med alternativnimi predlogi so se pred oktobrskim sestankom v Bruslju omenjali do triletni odlog prodaje ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih, prodaja majhnega deleža banke do konca leta in denarna sankcija banke državi namesto prodaje podružnic banke na Balkanu.

Po bruseljskem sestanku je finančno ministrstvo sporočilo, da komisija ne pristaja na splošen odlog prodaje NLB, bi se pa bila pripravljena pogovarjati zlasti o možnosti prodaje manjšega deleža banke znanemu kupcu do konca leta ob ustreznih kompenzacijskih ukrepih. Kot druga možnost pa se je omenjala zamenjava sankcij.

Evropska komisija je sicer po oktobrskem sestanku o NLB izpostavila pomen spoštovanja zavez: "Prodaja 75-odstotnega državnega deleža v NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke (...) Članice so odgovorne za spoštovanje svojih zavez."